Med ukrepi, ki so jih izpostavili, so povečanje učinkovitosti javnega sektorja, spremembe dohodninske lestvice, izobraževanje po meri gospodarstva in razvoj trga kapitala. Sodelujoči so ukrepe oblikovali v razpravah o šestih področjih, na katerih po mnenju organizatorja vrha, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Slovenija najbolj zaostaja na področju mednarodne konkurenčnosti. O predlogih ukrepov so nato govorili s posameznimi ministri.
Minister Medved: "Modele je treba prenesti v naše glave"
Na makroekonomskem področju so kot najpomembnejši ukrep izpostavili povečanje učinkovitosti javnega sektorja. Minister za javno upravo Rudi Medved največ rezerve vidi v menedžiranju na vseh področjih. Modele, ki so že v uporabi v gospodarstvu, je treba prenesti v javni sektor, "in to ne samo na papir, ampak predvsem v naše glave", je dejal in dodal, da je neučinkovitost javnega sektorja predvsem posledica neodločnosti tistih, ki plačani za to, da se odločajo. Strinjal se je s predlogom GZS, da se pregleda podzakonske akte, ali so še ustrezni in ali niso morda sprejeti po nepotrebnem. Minister za finance Andrej Bertoncelj pa je ocenil, da je za javni sektor v celoti gledano namenjeno dovolj denarja, da pa je treba poiskati notranje rezerve in izboljšati sistem.
Na področju učinkovitosti poslovnega okolja so gospodarstveniki predlagali spremembo dohodninske lestvice v korist neto prejemkov. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je strinjal, da je pri obremenitvi plač treba narediti korak naprej. "Bolj kot gremo v višje plačana delovna mesta, manj smo konkurenčni v primerjavi s sosednjimi državami," je spomnil minister. Možnih poti je več, doseči pa moramo konsenz, je dejal.
Pripravljajo ukrepe za težje zaposljive
Za učinkovitost trga dela bi bilo potrebno hitrejše vključevanje na trg dela in spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti ter usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu s spremembami na trgu dela. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je povedal, da se zavedajo težav z zaposlovanjem starejših in prilagoditvijo delovnih mest zanje ter pripravljajo ukrepe. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je dejal, da se na kratkotrajnejših izobraževalnih programih trudijo, da bi lahko s spremembami sledili gospodarstvu. V splošnem pa se izobraževalni sistem ne more na hitro prilagajati potrebam gospodarstva, zato je pomembno, da je usmerjen v prihodnost, v znanje in poklice, ki jih danes še ni.
Minister opozoril na neizkoriščen kapital
Na področju razvitosti finančnega trga so predstavniki podjetij izpostavili pomen razvoja trga kapitala. Bertoncelj je na to temo izpostavil, da je naš trg kapitala zelo majhen, praktično nedelujoč, in ga je skoraj v celoti nadomestil trg kreditov. Med drugim je opozoril na neizkoriščen kapital v obliki lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev, a zaupanje vlagateljev, tudi tujih, do slovenskega trga kapitala se izboljšuje, je povedal. Finančni minister je izpostavil še, da je ukrepe na področju razvoja finančnega trga treba graditi in negovati skozi daljše obdobje.
Pri inovativnosti so podjetniki izpostavili vzpostavitev okolja za domače in tuje talente. Pikalo je dejal, da si želi široko razpravo v družbi o tem, kakšen naj bi bil šolski sistem. "Vprašati se bomo morali, kaj želimo od tega sistema in koliko smo v to pripravljeni vložiti," je dejal in dodal, da Slovenija za izobraževanje nameni 4,6 odstotka BDP, primerljive evropske države pa šest odstotkov BDP.
Na področju kvalitete upravljanja podjetij so se gospodarstveniki zavzeli za ukrep okrepitve menedžerskih praks. Počivalšek je pri tem izpostavil podjetja v državni lasti - teh je čez 110, njihova vrednost je 11,5 milijarde evrov. Na tem področju mora država vzpostaviti primerno vodenje.
predstavitev kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška pred odborom DZ za gospodarstvo
Za postopen dvig minimalne plače
Sodelujoči na vrhu gospodarstva so opravili tudi anketo tudi o tem, kakšen naj bo dvig minimalne plače v letu 2019. Največ se jih je opredelilo za zvišanje za 1,8 odstotka, kolikor naj bi po ocenah znašala letna stopnja inflacije, ali za zvišanje za 3,5 odstotka, ki bi poleg inflacije upoštevalo tudi del produktivnosti.
"Ljudje si zaslužijo pošteno plačilo za svoje delo," je dejal minister Počivalšek, je pa treba pri tem pretehtati, kaj je mogoče in kaj je dolgoročno vzdržno za vse. "Minimalno plačo moramo dvigovati postopno in v več fazah. To pomeni, da ne moremo izvzeti vseh dodatkov naenkrat in je obenem še zvišati," je poudaril. Uspešno gospodarstvo je po njegovih besedah temelj socialne države. "Če to ne ustvarja, ni denarja za nič - ne za šole, ne za ceste, ne za plače, ne za zdravila," je povedal.
"Verjamem, da je v novi vladni ekipi dovolj zdravega razuma"
Za ohranjanje zdravega gospodarstva je pomembno, da so spremembe, npr. glede obdavčitve dela, kapitala, dobičkov ali davčne olajšave, napovedane in izpeljane previdno. "Iskreno verjamem, da je v novi vladni ekipi dovolj zdravega razuma in posluha za gospodarstvo, da bomo zastavljene ukrepe izvedli v prid vseh nas," je dejal Počivalšek.
Vlada o stališču do predlaganih sprememb odloča danes na dopisni seji, je v izjavi ob robu dogodka povedal minister. Kot je ocenil, več ministrskih kolegov deli njegovo stališče, da ne bi bilo dobro, da bi do sprememb prišlo že z januarjem in da bi iz minimalne plače izločili vse dodatke. Izražena podpora koalicijskih poslancev predlogu zakona po njegovih besedah ne pomeni, da se zakona ne da "izboljšati" z dopolnili.
Tudi če bi se gospodarstvo popolnoma ustavilo bi državni paraziti še vedno dobivali plačo. Tega se dobro zavedajo, zato jih boli k...c za gospodarstvo.
sam ne vrjti gospodarski zbornici in derektorici vpraša kako plačo im naj odgovori to se ne upa in naj bo tiho jaz sem za dvig mini malne vplače