Skupina 5000 volivk in volivcev je vložila amandmaje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani. Po njihovem predlogu bi se z začetkom šolskega leta 2023/24 pravica do polne subvencije razširila na otroke, ki se sredno šolajo, so prijavljeni na kosilu in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega zgornje meje četrtega dohodkovnega razreda. Pravica do subvencije v višini 50 odstotkov cene kosila pa bi zajela tiste, ki ne presegajo zgornje meje petega dohodkovnega razreda. Poleg tega bi začetek uporabe celotnega zakona prestavili iz 1. septembra 2027 na 1. september 2026.
“Revščina je še kako prisotna v šolskih prostorih. V zadnjem času dnevno prejemamo več kot petdeset prošenj za vključenost v program Botrstva. Gre predvsem za družine, v katerih so starši zaposleni, pa kljub temu ne morejo pokriti stroškov šolanja otrok. Odjavljajo jih od šolske prehrane,” opisuje Anita Ogulin.
Vlada podpira amandma, s katerim bi se že septembra pravica do subvencije kosila razširila na otroke, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda. »Vlada meni, da takšen ukrep predstavlja postopnost pri uvajanju 100 odstotne subvencije kosila za učence, ki bo v veljavi od 1. septembra 2027. Ne glede na navedeno pa meni, da je treba amandmaja k 13. členu ustrezno preoblikovati tako, da bo obdobje zagotavljanja subvencije od 1. septembra 2023 do 31. avgusta 2027, saj je začetek uporabe tega zakona predviden za 1. september 2027,« so sporočili.
Glede tistih otrok, ki sodijo v peti dohodkovni razred, vlada ne podpira predloga, po katerem bi 50 odstotkov subvencionirali že to jesen. Z vidika postopnosti urejanja vlada meni, da bi bilo bolj ustrezno, da se subvencija uvede s 1. septembrom 2024.
Vlada se je izrekla tudi glede amandmajev k 12. in 14. členu. Vlada ne podpira ne enega ne drugega amandmaja. "Glede amandmaja k 12. členu vlada meni, da je treba pred uvedbo zagotavljanja kosil v okviru javne službe ugotoviti, ali je z drugačno organizacijo dela mogoče premostiti prostorske težave in težave pri vedno večjem pomanjkanju kadra, s katerimi se soočajo šole. V ta namen je z zakonom predviden pilotni projekt osrednje šolske kuhinje, kjer bi lahko pripravili večje število zdravih obrokov za več vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na podlagi izsledkov navedenega projekta bo mogoče oblikovati tudi ustrezne kadrovske normative," ocenjuje vlada.
Vsak poseg v sistem organizirane šolske prehrane pomeni poseg v kompleksen preplet dejavnikov, kot so kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti ter opremljenost posameznih šol, higienski režim z dietami, zahteve na področju javnega naročanja in zagotavljanja obveznih deležev lokalno, ekološko pridelanih živil itd. "Uvedba brezplačnega kosila v osnovnih šolah terja tudi večja vlaganja v posodobitev kapacitet in infrastrukture šolskih kuhinj in jedilnic, zahteva pa tudi spremembo pri organizaciji razdeljevanja kosil. Tudi problem novonastale večje količine zavržene hrane je treba ustrezno nasloviti z drugimi podpornimi ukrepi in predpisi. Za tovrstne spremembe je potreben daljši čas," sporoča vlada.
