Brez reform bomo potonili

Državni zbor bo predvidoma jutri odločal o zakonu, ki bo omogočil sanacijo bank, v teku pa so tudi zakon o državnem holdingu, pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela. Hkrati Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letos in za prihodnje leto napoveduje precejšen padec BDP in rast brezposelnosti, znižali pa se bosta tudi zasebna potrošnja in potrošnja države.

Na vprašanje, ali že vidi luč na koncu tunela, finančni analitik Simon Mastnak odgovarja pritrdilno, ampak da je politična blokada zelo utrujajoča. “Ko se bodo nehala politična nagajanja, ta tunel ne bo prav blazno dolg, naši rezultati so solidni, javni dolg glede na BDP ni tako zelo visok, ampak ta blokada vseh reform. Smo edina država, ki od začetka krize ni sprejela nobenih pametnih in dolgoročnih reform, ki bi nas naredile bolj konkurenčne. Ko bi se poenotili, bi bilo to, o čemer se prepiramo že nekaj let, treba narediti v nekaj tednih,” pravi Mastnak.

“Naša ekonomska realnost je nizka potencialna gospodarska rast, ki je že brez krize in zadolženosti le okrog pol odstotka do odstotek na leto, včasih je bila okrog tri odstotke. Mi kar sanjamo, da bo prišla nazaj, ampak zaradi demografije in prezadolženosti še nekaj časa ne bo,” opozarja finančni analitik Andraž Grahek. “Da se začenja preobrat, si bom drznil pomisliti, ko bodo zakoni sprejeti, če ne bo veta in referenduma,” dodaja Grahek.

Sanacija: nujna, a tvegana

“Ukrepi za sanacijo bank so potrebni, a še niso zadostni. Bilanco bank je treba očistiti slabih terjatev, tukaj se je pravzaprav začela recesijska spirala. Banke so morale vračati denar tujim bankam, zato so imele manj sredstev in so bile izjemno pazljive pri posojanju, toda denar mora priti do podjetij, ki pa so tudi prezadolžena. Večina podjetij denar zdaj potrebuje predvsem za financiranje obratnih sredstev. Na eni strani je namreč več neplačnikov, na drugi strani pa so se podaljšali roki plačila in podjetja v tem času potrebujejo financiranje,” ocenjuje Mastnak.

Grahka skrbijo zapleti pri izvedbi. “Najbrž bo trajalo vsaj dva meseca, da bodo izbrali vodilne. Potem bo za državni holding v parlamentu treba sprejeti strategijo. Kdo bo zaposlen v družbi za sanacijo bank? Na zdajšnjem Sodu ni nikogar, ki bi se ukvarjal z bančništvom. Kdo bo ocenjeval tveganja in kako? Si predstavljate, da bi ta nova družba, ki bo novi Kad ali Sod, in bo zaradi pretvorb posojil v kapital imel deleže vsepovsod, kakšno podjetje res izterjal, prodal ali zanj zahteval stečaj? To bi bil vihar v javnosti,” se sprašuje Grahek. “Še bolj me skrbijo konflikti pri prenosu terjatev. Zdi se, da bo država izbirala, katere terjatve bo prenesla, začele bodo curljati informacije o posojilih, tri leta se bomo javno ukvarjali z vsakim slabim posojilom, izgubilo se bo ogromno zaupanja v banko, lahko se zgodi množičen odhod komitentov. Ne vem, če mi ne bi bilo ljubše, da bi banke dokapitalizirali in te slabe terjatve odpisali,” pravi Grahek.

Potrošnja mora dol

“Vlada je napovedala uravnoteženje javnih financ, kar pomeni, da bo morala v prihodnje varčevati. Povečevati potrošnjo bi bilo iti po isti poti, kot smo hodili vsa ta leta, povečal bi se primanjkljaj, tuji trgi nam denarja nočejo posoditi, tako da bi bila to pot v bankrot,” Grahek komentira napoved Umara, da se bo znižala zasebna in državna potrošnja. “Zelo dobro bi bilo, ampak mislim, da se kmalu še ne bo zgodilo, da bi se začele investicije. Kolikor bo mogoče državne, če bi denar od prodaj vložili naprej, predvsem pa je treba ustvariti pogoje, da bodo domači ali tuji vlagatelji začeli več vlagati. To je pravi ključ, sicer bomo imeli ob koncu krize starejše stroje in tovarne in bomo drugim državam še težje konkurirali po produktivnosti, kar se bo poznalo tudi pri plačah,” meni Mastnak.