Opozarjali smo že, da so v Ljubljani odkrili nove primerke orjaškega oziroma kavkaškega dežna, ki v Slovenji ni avtohtona rastlina, v Ljubljano so ga najprej zasadili v Botaničnem vrtu. Če človekova koža pride v stik s sokom te rastline, nato pa je izpostavljena soncu, lahko pride do hudih alergijskih reakcij, tako imenovani fotodermatitis, ki se ga je težko znebiti, zdravi se lahko od nekaj mesecev do celo več let.
“Kavkaški dežen nam ni nič pobegnil,” na obtožbe, da je rastlina v okolje pobegnila z njihovega območja, odgovarja vodja Botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon. “V Botanični vrt so rastlino prinesli že v 19. stoletju, imeli so jo pod nadzorom. Je pa res, da so leta 1974 zaradi potrebe železnice vrtu odvzeli del zemljišča in to je bilo ravno tisto območje, kjer je rasel ta kavkaški dežen,” pojasnjuje Bavcon. Še enkrat poudari, da jim je bilo zemljišče odvzeto in da jim rastlina ni pobegnila.
Obiskala jih je inšpekcija
Območje pri železniški progi so med letoma 2011 do 2014 odstranjevali predstavniki projekta Thuja 2. “Na začetku smo sodelovali z njimi, podali smo jim nekaj napotkov, kako ravnati, med drugim, da je treba rastlino izkoreniniti po dežju,” pove Bavcon in doda, da predstavniki projekta njihovim napotkom niso sledili, pač pa da so “čakali do najhujšega junijskega sonca, ko je rastlina že v polnem razrastu”.
Lani je projekt Thuja 2 prenehal odstranjevati nevarne rastline po Ljubljani, za žurnal24.si so povedali, da zato, ker je inšpekcijka služba Botaničnemu vrtu naložila odstranitev. “V resnici za odstranjevanje niso dobili več denarja, ki so ga prejemali pred tem,” pri tem meni Bavcon in doda, da so ves čas s prstom kazali le na Botanični vrt, pri tem pa niso pustili železnicam, da bi redno kosile zemljišče.
Bavcon sicer prizna, da je Botanični vrt lani poleti zaradi orjaškega dežna obiskala inšpekcijska služba. “Zaradi tega sem celo prekinil dopust. Z naše strani se je odstranitve strokovno lotila diplomirana inženirka agronomije, ki je najprej pregledala širše območje vrta. Odkrila je več primerkov orjaškega dežna ter jih bodisi mehansko ali s herbicidom boom efekt uničila."
Ne mi, oni!
Po lanskem uničevanju orjaškega dežna je Botanični vrt spisal poročilo, in zgodba je bila končana. “Kot inštitucija Botanični vrt ni imel takšnega projekta, niti ne upravlja z zemljišči, kjer se orjaški dežen pojavlja,” poudari vodja vrta.
Kdo bi moral torej danes skrbeti za odstranjevanje nevarne rastline? “Tisti, ki za to dobi denar,” na naše vprašanje najprej odgovori Bavcon, potem pa doda, da seveda v prvi vrsti pa lastniki zemljišč. “Predvsem je potrebno redno kosit in vzdrževat zemljišča, saj na ta način rastlina ne semeni in shira,” poudari in doda, da so v slovenskem naravnem okolju še številne druge rastline, ki so tudi nevarne, pa nihče ne dviguje prahu zaradi njih.
“Včasih so kmetje natanko vedeli, kaj je škodljivo in nevarno, danes pa ljudje tega več ne vedo, to je problem.” Priporoča, da se v vsakem primeru pred odhodom v naravo, zlasti v visoko travo, primerno oblečemo in obujemo.
barbara.barbič@zurnal24.si
