S 180 evri štipendije ni mogoče živeti, pravi Sara Drašković. Spremembe naj bodo sistemske, opozarja.
Objektivno povedano: pri 180 evrih republiške štipendije, ki jo imam, brez študentskega dela ne gre. Ne vem, kako daleč so te zadeve, ampak če bi prišlo do ukinitve, bom rekla, da nas bosih ne morejo pustiti! Določen sistem bodo morali vzpostaviti.
Kaj pa zlorabe, na primer študentskega dela, bonov ...?
Taki posamezniki nam delajo škodo. Jaz gledam tako: sem študentka in imam določene olajšave, da lahko doštudiram v najkrajšem možnem času ter začnem služiti svoj denar. Potem bom študentskemu življenju obrnila hrbet in rekla državi hvala! Preveč ljudi meni, da bi država za to morala poskrbeti. Živimo v drugačnih časih.
To pa ni ravno v skladu z zahtevami Študentske organizacije Slovenije (Šos).
Toda to so sistemske napake, Šos ima ta trenutek pravico to zahtevati (neuvedbo šolnin, ohranitev študentskega dela, op. a.), ker naši starši šolnin ne zmorejo. Ko jih bodo zmogli in bo vse drugo urejeno, bi lahko ukinili študentsko delo.
Zakaj danes ni študentskega upora? Demonstracij se udeleži le kakih sto funkcionarjev.
Predvsem niso dovolj obveščeni. Kakih deset odstotkov študentov v Sloveniji ve, za kaj gre. Ampak to je dejstvo družbe in mladine danes. Tako kot pri volitvah, vsak si reče: “Ah, zakaj pa bi moj glas štel.” Ampak če bi v prvo branje prišla recimo novela o ukinitvi študentskega dela, je to ena od stvari, ki bi nas mogoče spravila skupaj.
Še tri velike študentske teme. Najprej: cena prehrane?
Ker sem malo bolj seznanjena s temi stvarmi, me lanska podražitev bonov ni presenetila. Sicer pa gledam tako: če za obrok, za katerega bi sicer plačala deset evrov, s študentskim bonom plačam štiri evre, je to še vedno poceni.
Kaj pa bivanje?
Sama imam srečo, da plačujem le stroške v stanovanju, ki je last sorodnikov. Cimra, s katero sem zdaj skupaj dve leti, pa se je prej štirikrat selila. Kar se tiče cen, bom rekla, da so pač tržne. Če želiš študirati, boš toliko pač dajal. Poleg tega pa trg ni urejen, polno je najemov na črno. Študente sicer opozarjajo, naj najemodajalce, ki nočejo skleniti pogodbe, prijavijo. Ampak potem bi zmanjkalo stanovanj. Če ne boš ti vzel stanovanja brez pogodbe, ga bo pa kdo drug.
In nazadnje: bolonjska reforma?
Zdi se mi, da so v Sloveniji naredili takole: aha, imamo program, potrebujemo več praktičnega dela – dajmo še nekaj seminarskih. Ko sem prišla na FDV, je bilo, kot da nadaljujem srednjo šolo. Vsak teden seminarske, poročila, eseji ... Implementacija reforme je slaba.