Nekdanji visokošolski minister Jure Zupan je na okrogli mizi o varčevanju v visokem šolstvu dejal, da se zdaj na fakultete vpisuje generacija letnika 1993, ki šteje 20 tisoč ljudi, razpisanih mest pa je 24 tisoč. Po njegovih besedah bi jih bilo po evropskih merilih razpisanih le med 10 in 12 tisoč.
Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik je na vprašanje, kako je poslovala Univerza v Ljubljani v preteklih letih, odgovoril, da je bilo leta 2010 prihodkov za 331 milijonov, lansko leto pa 330 milijonov. Stroški dela pa so medtem leta 2010 znašali 210 milijonov. 55 odstotkov prihodkov so po njegovih besedah namenili za izobraževalne dejavnosti.
"Dosegli smo zgornjo mejo za konkuriranje za sredstva EU. Ne vidim kratkoročne možnosti za kakršenkoli dodatni prihranek. Če dobimo manj iz proračuna 42 milijonov evrov, Univerza v Ljubljani nima možnosti," pravi Pejovnik in dodaja, da ni dovolj pameten, kako to rešiti. "Bojim se, da bomo naredili nizkocenovno univerzo, ki bo preživela, a taka, kot je, ne bo več," še dodaja.
Glede bolonjske reforme pravi, da ni "nekaj slabega", ampak je bila "neke vrste čistilno sredstvo, da smo modernizirali vrsto programov". "Ni dobro, da učimo na isti šoli visoke strokovne in univerzitetne programe. Ker nimamo dobrega srednjega strokovnega šolstva, nimamo dobrega visokega strokovnega šolstva. Ne morem biti rektor dobre univerze, če imamo 83 odstotkov opreme odpisane in največ študentov na profesorja v OECD."
"Želimo imeti več znanstvenih člankov?"
Janez Posedi iz Pergama je dejal, da pogreša podjetnike, ki bi znali "prodati" diplomante družboslovja. "Verjetno obstaja nek trg?" se sprašuje.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa se je vprašal, ali želimo nameniti v visoko šolstvo več denarja, da bomo dobili več znanstvenih člankov. "Sredstva lahko podeseterimo, pa ne bomo rešili visokega šolstva."
Ob tem je dodal tudi, da je slovensko gospodarstvo drugo najmanj zadovoljno v EU s kvaliteto diplomantov in da se moramo ukvarjati s tem, "kaj delamo, s kom delamo, kako delamo ... Na drugačen način je treba učiti osnovne stvari. Morda bomo ugotovili, da ne potrebujemo takšnih specialistov."
Bivši minister za znanost Andrej Umek: "Mednarodni ugled našega visokega šolstva je v zadnjih 40 letih upadel. Ko sem pred desetletji prišel delat v Nemčijo, je bila moja diploma gradbene fakultete iz Ljubljane ocenjena enako kot diploma najboljše nemške fakultete. Pa vprašajte, kako je danes."
Posedi pa ga je nato vprašal: "Zakaj pa ste potem dali diplomo takšnemu študentu?"
kvaliteta se je že poslabšala zadnjih 20 let...mislim, da se bo sedaj izboljšala...zakaj pa imajo na FDV toliko metuzalemov, kot so starosta Niko Toš, pa še kakšen bi se našel...no, pa naš čuveni Žužek, ki filozofira v Ameriki za naš… ...prikaži več denar, bi odpadel...torej, manjši vpis, manj prfoksov , ki so kar tako na plačilni listi, pa bo kvaliteta zagotovljena...ko je bil FDV še FSPN, je bil nivo faksa precej višji..enako tudi FF, pa še kaj
aba,verjetno študiraš družboslovje, da te je tako strah konkurence?Zakaj vsi drvijo na FDV ali organizacijo v Kranj? Ker ju je stokrat lažje narediti kot pa strojništvo ali ne vem, fiziko. Saj je še filofaks enostavno narediti, z… ...prikaži več lepimi ocenami, kljub ponarejenemu gostinskemu spričevalu.
Slovenija je z Univerzo v Ljubljani imela eno najboljsih univerz na svetu, ki je bila dostopna vsem ljudem ne glede na socialni polozaj, zdaj jo bodo pa zanalasc unicili da bodo lahko uvedli drage privat sole in izropali drzavno blagajno