Bolniških iz leta v leto manj, a jih želijo še znižati

Število bolniških dni iz leta v leto pada. "Delež izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS in delodajalcev skupaj dolgoročno izkazuje trend upadanja," pojasnjuje Damjan Kos iz Zavoda za 
zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od leta 2003, ko je znašal 4,7 odstotka, je padel na štiri 
odstotke leta 2015. "Po nekaterih ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah je 
bolniški stalež med 3,2 do 3,5 odstotke optimalen in ga ni moč brez škodljivih učinkov še naprej 
zniževati. Na ZZZS zato ocenjujemo, da se Slovenija temu deležu še ni približala."

PREBERITE ŠE: 

• Hitra upokojitev je birokratska, neokusna rešitev neobčutljive družbe

• Omejitev trajanja bolniške na leta ali leto in pol

• Nova pravila glede bolniške za otroke

• Nadomestilo za brezposelne do tisoč evrov

• Dopoldne kemoterapija, popoldne pa delat

Razlog za to je po oceni ZZZS ureditev, ki bolniškega staleža časovno ne omejuje, a to namerava ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc odpraviti. Bolniki, ki ne bodo pozdravljeni v 12-ih mesecih, bodo glede na predlog zakona o zravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prisiljeni v status začasnih invalidov. A to, pravijo v ZZZS, ni nobena slovenska posebnost. Takšno urediev, kot jo imamo sedaj, s časovno neomejenim trajanjem bolniškega staleža med evropskimi državamo poznajo le še v Bolgariji. 

Žurnal24 (vir: ZZZS)

Na dan 31. decembra 2015 je bilo v Sloveniji 4.589 oseb, katerih bolniški stalež je bil daljši od 
enega leta. Nad pet let je bilo na bolniškem 73 oseb, najdaljši bolniški stalež pa je znašal sedem 
let. 

Slovenija po bolniških v sredini

A kljub takšni ureditvi Slovenija po odstotkih bolniških staležev ne sodi v vrh evropskih držav. 
"V letu 2015 je bila v Sloveniji stopnja bolniškega staleža oz. skupni odstotek izgubljenih 
delovnih dni na ravni 4 odstotkov, dva v breme delodajalcev in dva v breme ZZZS, kar je manj kot nekatere države z višjimi stopnjami, kot so Belgija, Švedska, Češka, Slovaška, kjer znaša nad pet odstotkov," pojasnjuje Kos. "Hkrati pa večja kot znaša v nekaterih državah z nižjimi stopnjami,kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija, kjer znaša stopnja bolniškega staleža med 3,0 in 3,5 odstotka."

Slovenija se nahaja nekje vmes in je po tem podatku primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko in Španijo. Pri tem je potrebno poudariti, da so zaradi odsotnosti uradnih podatkov na ravni EU ali OECD navedeni podatki o stopnjah absentizma v državah EU iz posrednih virov in so zato manj zanesljivi, predvsem zaradi razlik v metodologiji. 

Žurnal24 (vir: ZZZS)

V letu 2015 je ZZZS opravila 3.485 nadzorov, med katerimi je bilo največ delavcev, samozaposlenih, kmetov ter zavarovancev, ki so prejemniki denarnih nadomestil po prenehanju delovnega razmerja oz. iz sredstev zavoda za zaposlovanje. 

Največ kršitev med kmeti in samozaposlenimi

Nadzore so tako kot v prejšnjih letih opravljali ciljano, pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, pri katerih dejansko večkrat prihaja do kršitev ravnanja v času "bolniškega staleža", kot so samozapolesni. "Tudi v letu 2015 so se kršitve po ugotovitvah 
laičnega nadzornika nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje 
pridobitnega dela," razlaga Kos. "Od skupno 3.485 izvedenih laičnih kontrol je bilo v 208 
primerih ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela."

Največ kršitev je bilo ugotovljenih pri izvajanju nadzora pri delavcih, in sicer v 53 odstotkih 
(110 primerov), pri samozaposlenih so bile kršitve zaznane v 37 odstotkih (77 primerov), pri 
kmetih v devetih odstotkih (19 primerov) in najmanj pri prejemnikih nadomestila, kjer je so 
kršitve zaznali pri dveh zavarovancih. 

Največji delež kršitev glede na opravljene nadzore po posameznih kategorijah zavarovancev je bil ugotovljen pri kmečkih zavarovancih, ki se je v primerjavi s preteklim letom občutno zvišal in 
znaša 9,2 odstotka, pri samostojnih zavezancih, kjer so kršitve ugotovili v devetih odstotkih, a 
se je odstotek v primerjavi z letom poprej znižal. 

Žurnal24 (vir: ZZZS)

Delež ugotovljenih kršitev pa se je zvišal tudi prejemnikih nadomestila iz naslovabrezposelnosti in po prenehanju delovnega razmerja, vendar je to zvišanje zanemarljivo glede na skupno število kršitev, ki je bila zaznana v 208 primerih. Znižal pa se je tudi pri osebah, zavarovanih iz naslova delovnega razmerja.

Po nadzoru nazaj na delo

Pri posameznih zavarovancih je bil na podlagi zahteve imenovanega zdravnika ZZZS, zaradi odsotnosti zavarovanca ali zaradi ugotovitev, da zavarovanec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo, nadzor opravljen večkrat.

"V letu 2015 so imenovani zdravniki na tej osnovi v 307 primerih pri zavarovancih zaključili začasno zadržanost od dela, v 109 primerih je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času, v 31 primerih so bili zavarovanci vabljeni na razgovor," razlaga Kos z ZZZS. "V 35 primerih pa je bila zadeva odstopljena na oddelek za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, od tega je bila odločba o odvzemu oziroma zadržanju nadomestila izdana v štirih primerih primerih, kar pa je za 14 primerov manj kot v preteklem letu."

dezurni@zurnal24.si