"Bojim se, da nas bodo izselili"

“Strah nas je, da nas bodo pozimi izselili,” pravi mati dveh otrok, ki zdaj še živi v neprofitnem najemnem stanovanju v Ljubljani. Ker najemnin ni zmogla redno plačevati, mora zdaj za dolgove in redno najemnino odšteti 400 evrov na mesec, pozimi pa še 200 evrov za stroške: “Imam službo, vendar mi z minimalno plačo ne znese čez mesec.”

Subvencije za plačilo najemnine zaradi dolgov ne more dobiti, dodaja. Ko je stanovanjski sklad zaprosila za manjše stanovanje, da bi imela nižjo najemnino in stroške, so ji spet odgovorili, da mora najprej poplačati dolgove. “Sem v taki stiski, da ne zmorem več,” pravi in dodaja, da so ji na skladu kot rešitev ponudili bivalno enoto, veliko 24 kvadratnih metrov. “Kako naj tam živim z dvema otrokoma?” se sprašuje in dodaja, da ji je še toliko težje po obisku socialne delavke. Ta ji je namreč dejala, naj sprejme bivalno enoto, saj bi ji lahko ob izgubi stanovanja odvzeli tudi otroka.

Čaka na subvencijo

Tudi mati dveh mlajših otrok težko pride čez mesec, čeprav živi v neprofitnem najemnem stanovanju. “Pozimi za najemnino in stroške odštejem 450 evrov, saj moram plačevati polno najemnino, dokler ne dobim subvencije. Že nekaj mesecev čakam odločbo centra za socialno delo,” razlaga. Subvencijo je do novega leta in nove socialne zakonodaje imela, zdaj pa čaka na novo odločbo, ki bi ji olajšala plačevanje položnic. Zadnje so po njenih besedah največji problem, saj gre po hrano na Karitas.

Tudi na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana, ki izplačuje subvencije za plačilo najemnine, so potrdili, da imajo centri za socialno delo še vedno zaostanke in da izdajajo odločbe za nazaj. “Novembra smo še vedno prejemali odločbe, ki veljajo od 1. januarja letos,” pravi Julka Gorenc, vršilka dolžnosti direktorice sklada. Ta vsak mesec izplača več subvencij več upravičencem. Januarja so 654 upravičencem, ki živijo v neprofitnih najemnih stanovanjih, izplačali 73 tisoč evrov subvencij, novembra pa 687 upravičencem 87 tisoč. Še bolj se povečujejo tržne subvencije; januarja so 89 upravičencem izplačali 12 tisoč evrov, novembra pa 160 upravičencem 60 tisoč evrov. Subvencije so tudi do 480 evrov. Gorenčeva meni, da bo glede na trenutne gospodarske razmere in dozdajšnji trend vlaganj vlog za subvencije “vedno več ljudi živelo v socialni stiski in bodo posledično iskali pomoč glede plačila najemnine.”

Na ljubljanskem Karitasu na leto pomagajo plačati najemnino 700 ljudem; povprečen znesek je okoli 200 evrov, v redkih primerih tudi med 500 in tisoč evri, če kaj prispeva še kakšno podjetje, organizacija ali posameznik. Karitas vsako leto pomaga plačati najemnino deset odstotkom več ljudem, vendar znesek za plačilo najemnin že tri leta ostaja enak, kar pomeni, da pomagajo več ljudem, a z manjšim zneskom.

Bivalna enota kot rešitev

Zgodb o morebitni izgubi doma je še več. Tudi materi treh otrok so na skladu ponudili bivalno enoto, potem ko je že bila na sodišču zaradi izvršbe za izselitev. Na mesec ima 300 evrov najemnine. “Zdaj sem se zaposlila, ampak moram plačati še toliko položnic za nazaj, da ne morem vsega,” pravi.

V veliki stiski je tudi oče treh otrok, ki mu prav tako grozi, da ga bodo izselili, ker najemnine in dolgov ne plačuje redno. Za to bi moral na mesec odšteti 400 evrov. Ker denarja nima, se boji, da bo pristal na cesti. “Ne morem več dihati. Vem, da sem za nekatere stvari kriv sam, a bi rad čim prej vse poplačal. Ko sem bil zaposlen, sem poskušal vzeti kredit, vendar ga nisem dobil,” dodaja. Zdaj je že od maja brez službe, zadnja dva meseca je brezposelna tudi njegova partnerica. Na vprašanje, kaj bo naredil, če bo moral iz stanovanja in mu bodo zaradi tega vzeli otroke, odgovarja: “Tega ne bom pustil, zanje se bom boril kot lev.”