Plomba je bila z nepremičnine umaknjena sredi septembra, ker je okoljsko ministrstvo odpravilo odločbo inšpekcije, pojasnjujejo na gradbenem inšpektoratu. "Primer je bil vrnjen v ponovni postopek. Gradbeni inšpektorat pa je v ponovnem postopku za objekte na zemljišču izdal dve novi odločbi," so nam povedali na gradbenem inšpektoratu.
Na njuni osnovi je inšpektorica v zemljiški knjigi na sporno parcelo vpisala dve novi plombi.
A časovno luknjo med razveljavitvijo prve odločbe in sprejetjem novih dveh je izkoristil bohinjski župan.
Okoljsko ministrstvo je torej odločbo inšpektorata razveljavilo 14. septembra lani, Kramarjev odvetnik je 8. oktobra na zemljiški knjigi vložil zahtevek za rezervacijo, 16. decembra lani pa je inšpektorat izdal novo odločbo in plombo vpisal v zemljiško knjigo.
Notarka že pripravila zemljiškoknjižni predlog
"V nekem trenutku je na nepremičnini res bila plomba, a ko smo s strankami preverjali dokumentacijo, smo ugotovili, da je v času sklepanja pogodbe in vlaganja zahtevka za zaznambo vrstnega reda tam ni bilo. Mislim, da postopkovno zadeva ni sporna," nam je v telefonskem pogovoru dejala Murnikova, ki se je v isti sapi želela otresti vsakršne odgovornosti: "Ko notar pogodbo overja, z vsebino pogodbe nima odgovornosti."
Zemljiška knjiga: Najprej bodo odločali o zahtevi Kramarja
Kot vse kaže se bo tokrat Kramarju vendarle izšlo, saj ima v vrstnem redu, po katerem odloča zemljiškoknjižno sodišče, njegova zahteva prioriteto.
"Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje učinkuje od dneva, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo odločbo inšpekcijskega organa, (konec decembera 2015, op. a.) ..., zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pa učinkuje od dneva, ko je sodišče prejelo predlog za vpis te zaznambe (8. oktober 2015, op. a.)," pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, vknjižba učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda, dodajajo.
Priznali so mu vlaganja, ki so črna gradnja
Spomnimo, bohinjski občinski svetniki so na predlog Kramarja in njegove soproge konec leta 2013 sprejeli odločitev, da se jima prizna solastniški delež za 25-letna vlaganja v gostišče, ki ga imata v najemu od občine. Po uradni cenitvi je lokal vreden 230 tisoč evrov, brez vlaganj bi bil vreden 120 tisočakov manj.
A večina teh vložkov – lokal sta Kramar in soproga preuredila in razširila – je črnih gradenj; vse to sta naredila brez dovoljenj. Za gradbeno dovoljenje sta sicer večkrat zaprosila, a ga nista dobila.
Za najemnino plačujeta občini štiri tisoč evrov letno, do leta 2010 pa je znašala vsega od 500 do 600 evrov na leto.
Zaradi županovega mešetarjenja z lastništvom lokala, je bohinjski svetnik Anton Urh že konec leta 2013 na tožilstvo podal kazensko ovadbo.
"Zgrožena sem, ker ima župan vse niti v svojih rokah in sam sebi kroji, kako bi prišel do tega premoženja. Gre za nezakonito pridobitev občinske lastnine,” je takrat dejala svetnica Matilda Arh.
Kranjski kriminalisti na vprašanje v kateri fazi je preiskava odgovarjajo, da predkazenski postopek, v katerem preverjajo sume naznanjenih nepravilnosti, še ni končan.
Še bolj skopi so bili z informacijami na tožilstvu, češ da bi razkritje podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.
david.jug@zurnal24.si
Zaprite barabo župansko skupaj s Travnom v tale črnograditeljski kurnik in tako kot so že storili z brunarico nebogljenega občana Bohinja vse skupaj porinite s šaflo od bagerja v jezero pa bo mir., če pa bo še brcal pa dve… ...prikaži večve po buč za streznitev.
Takih kot si ti Bohinj ne potrebuje, ker to kar ti pišeš je laž, pustil si eno goro smeti in se imel za velikega frajarja.
in kdaj bodo bohinjci razpisali referendum za odcepitev iz Slovenije ?