Varuh človekovih pravic opozarja, da je potrebno zakonsko urediti testiranje učencev na prepovedane droge. Na njihovo institucijo se je namreč obrnila pobudnica, ki je bila vključena v pripravo hišnega reda na eni od srednjih šol, zato jo je zanimalo njihovo mnenje glede testiranja dijakov na alkohol in prepovedane droge.
Učiteljica praktčnega pouka v zagati
Varuh je podoben primer obravnaval že leta 2015, ko jih je učiteljica praktičnega pouka v srednji strokovni šoli spraševala za mnenje in priporočila glede testiranja dijakov na prisotnost THC v slini. "Navedla je, da v okviru poklicnih in strokovnih programov izvaja veliko praktičnega pouka, pri čemer se je že večkrat srečala z dijakom, za katerega je posumila, da je pod vplivom droge," navajajo pri Varuhu. Učiteljico je zanimalo, ali bi z uporabo testerjev kršila katero od človekovih pravic. Testiranje bi potekalo v svetovalni službi ob navzočnosti vsaj še enega strokovnega delavca, namen takega testiranja pa bi bil izključno v zaščiti dijaka, ki pod vplivom droge ni sposoben slediti in opravljati praktičnega usposabljanja in ki s tem ogroža sebe in druge.
Uporaba testerjev na prisotnost droge po mnenju Varuha pomeni poseg v dijakovo pravico do zasebnosti, za posameznika morda tudi poseg v pravico do dostojanstva, vendar pa imajo vsi dijaki tudi pravico do varnosti. "Če bi tehtali med temi tremi pravicami, bi po našem mnenju pravica do varnosti bila pred drugima dvema," je leta 2015 sklenil Varuh. "Šola je dolžna zagotavljati varnost dijakom na podlagi predpisov s področja vzgoje in izobraževanja ter s področja varnosti in zdravja pri delu. Vendar pa za testiranje dijakov v šoli ni podlage v nobenem šolskem zakonu."
Šolski red bi moral sprejeti Svet staršev in Svet šole
Na izrecni zakonski podlagi bi bilo po oceni Varuha možno določbo o obveznem testiranju prisotnosti na drogo, če tako oceni posamezni strokovni delavec šole (učitelj, ravnatelj, svetovalni delavec), vnesti tudi v šolski red šole. "Opozorili smo, da bi se smelo dobljene rezultate uporabiti zgolj za namen, za katerega je bila določba zapisana v šolski pravilnik (za zaščito dijaka pred nezgodo)," so zapisali pri Varuhu. "Šolski red bi morali nato obravnavati dijaki na svojih šolskih organih (razredne skupnosti, skupnost vseh dijakov), obravnavati bi ga moral Svet staršev, sprejeti pa Svet šole. Po mnenju Varuha bi šele tako imeli ustrezno pravno podlago za uporabo testerjev na THC v slini."
Po oceni Varuha bi sicer bilo bolj prav, da bi testiranje opravila ustrezna zdravstvena služba, a ker je problem v srednjih šolah aktualen, so nanj že leta 2015 opozorili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je takrat vodila še Maja Makovec Brenčič. Zanimalo jih je, če po mnenju MIZŠ v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu obstaja zadostna pravna podlaga za izvajanje testiranja dijakov na prisotnost drog v šolah, saj ustrezne ureditve za ta problem v zakonih s področja srednješolskega izobraževanja ni.
Področje zakonsko ni dobro urejeno
Pri MIZŠ so poudarili, da šolski predpisi ne določajo podrobneje pristojnosti in načinov za ugotavljanje morebitne prisotnosti drog oziroma alkohola pri dijakih v času pouka. Sam postopek ni dorečen, pa tudi praksa po trditvah MIZŠ ni znana. Pristojni v postopkih ugotavljanja prisotnosti droge ali alkohola svetujejo zgledovanje po delovnopravni zakonodaji, kar bi bilo po oceni MIZŠ mogoče pod pogoji, da se izvedba alkotesta opravi s strani strokovno usposobljene in za to pooblaščene osebe ob soglasju dijaka, če je postopek predviden v splošnih aktih šole (šolski red), odvzem telesnih tekočin pa je mogoč le s privolitvijo dijaka in z izpovedjo prič ter dijaka samega.
"V takih primerih so šole dolžne obvestiti pristojne organe pregona in policije, kamor spada področje posedovanje in uživanje prepovedanih substanc," so po besedah Varuha leta 2015 pojasnili pri MIZŠ in zaključili, da ustrezna zakonska podlaga za izvedbo testiranja dijakov v šolah manjka. Prav tako so se strinjali z Varuhom, da bi šlo v primeru testiranj za pridobitev občutljivih osebnih podatkov, kjer prav tako ni urejeno njihovo shranjevanje in varovanje.
Ministrstvo bi moralo pripraviti protokole, a jih ni
Varuh je zato leta 2015 v zvezi z opisano problematiko MIZŠ predlagal, da čimprej pripravi ustrezne zakonske dopolnitve, a se to do sedaj še ni zgodilo. Ministrstvo je sicer v odzivnem poročilu pojasnilo, da v primeru, če je potrebno dijaka zaščititi pred poškodbo, v zakonodaji oziroma podzakonskih aktih že obstajajo možnosti in postopki, da se to lahko stori z določenimi vzgojnimi ukrepi, in napovedalo, da bo skupaj z ministrstvom za zdravje izdelalo protokole ravnanja v takšnih primerih.
Varuh se je konec leta 2018 obrnil tako na MIZŠ kot na MZ. "Zanimalo nas je, ali je bil protokol pripravljen oziroma kakšne sistemske ukrepe pripravljata ministrstvi na tem področju," so zapisali pri Varuhu. "MZ nam je sporočilo, da so vsem pristojnim inštitucijam večkrat izrazili svojo pripravljenost sodelovati pri pripravi morebitnega protokola, vendar do realizacije ni prišlo. MIZŠ pa nam je odgovorilo, da bi bilo protokol verjetno neustrezno implementirati v vzgojnem prostoru šol, tudi zato, ker šolam že tako težko priznamo, da zmorejo same reševati tovrstne izzive."
Varuh je glede na navedeno ugotovil, da MIZŠ ni pripravilo protokola, ki ga je sicer samo predlagalo. "S tem je MIZŠ kršilo načelo dobrega upravljanja," ugotavljajo pri Varuhu in MIZŠ priporočajo, da v okviru dopolnitev šolske zakonodaje uredi testiranje učencev na prepovedane droge, vključno z vodenjem in obdelavo pridobljenih osebnih podatkov, saj lahko le zakon uredi poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Najprej naše poslance!
V vsaki službi bi morali preverjati, nenapovedano seveda.
prvo naj se testira zagrenjene sadistične zapitke aka vojake revolucije