Ministrstvo za obrambo želi s spremembo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ustvariti zakonsko podlago, na podlagi katere bi lahko država od povzročitelja nesreče ali ogroženosti, če bi se izkazalo, da sta nastali zaradi očitne velike malomarnosti, zahtevala povračilo intervencijskih stroškov. "Načrtujemo, da bi to področje drugače oz. ustrezneje uredili s spremembo 118. člena ZVNDN," pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi Andreja Katič. Spremembe in dopolnitve načrtujejo v prihodnjem letu.
Država vložila 12 zahtevkov
118. člen ZVNDN, ki ureja pokrivanje stroškov nujnega ukrepanja oz. intervencije, sicer že sedaj v prvem odstavku določa, da mora fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila nesrečo ali ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, pokriti stroške zaščitnih in reševalnih intervencij, stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje in stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
zaradi katere so nastali intervencijski stroški, zahtevalo povračilo intervencijskih stroškov zlasti,
če je šlo za nesrečo oziroma ogroženost, ki je nastala zaradi očitne velike malomarnosti
povzročitelja," pojasnjujejo pri MO. "Tako je bilo tudi nekaj zahtevkov za povračilo intervencijskih
stroškov zaradi reševanja v gorah, npr. za reševanje belgijskih skavtov na Bovškem in odklonitev pomoči gorskih reševalcev s strani dveh alpinistov, ki sta klicala na pomoč, nato pa jo zavrnila."
Od leta 2006 do leta 2011 je bilo država vložila dvanajst takih zahtevkov, vse je uveljavljala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. "Leta 2011 je država sprožila tožbo do dveh neplačnikov računa za reševanje in tožbo izgubila," pojasnjujejo pri MO. "Ta primer pravne prakse je bil razlog, da potem ni več izdajala zahtevkov za povračilo stroškov."
Nejasna definicija malomarnosti
Vlada je sicer pomanjkljivosti leta 2011 želela odpraviti z Uredbo o povračilu intervencijskih stroškov, a je predlog zaradi kritik stroke, predvsem s strani Planinske zveze in Gorske reševalne zveze, da pušča preveč odprtih vprašanj, umaknila. "Uredba sistemsko ne rešuje sedanjega stanaj plačevanja reševanja pri izvajanju prostočasnih dejavnosti, še zlasti pa ne reševanja v gorah, zaradi česar obiskovalci gora ne bodo mogli v naprej jasno in nedvoumno vedeti, kako bo njihovo ravnanje kasneje, ob morebitni nesreči, ocenjeno," so med drugim zapisali v skupnem stališču PZS in GZS.
Visoka stopnja socializacije rizikov
Majhna stopnja pripravljenosti lokalnih skupnosti, države, zlasti pa reševalnih enot, ki posredujejo ob različnih nesrečah, da zahtevajo povračilo intervencijskih stroškov, če so bili ti povzročeni naklepoma ali z veliko malomarnostjo, pa je po navedbah MO v določeni meri pogojena tudi s sorazmerno visoko stopnjo socializacije rizikov, ki je še vedno prisotna v naši državi.
"Tudi temeljna načela, na katerih temelji celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vsakomur zagotavljajo pravico do varstva," poudarjajo pri MO. "Zaščita in reševanje človeških življenj ima prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi. Izvajanje zaščite, reševanja in pomoči je za poškodovane oziroma ogrožene brezplačno."
A kot kaže, se bo to v prihodnosti spremenilo. Kakšne natančno bodo zakonske rešitve, pri MO ne navajajo. Poleg spremembe 118. člena ZVNDN se razmišlja tudi v smeri, da bi plačevanje stroškov, nastalih s helikopterskim reševanjem uredili skozi sistem dodatnih ali specialnih zavarovanj.
dezurni@zurnal24.si
ja nič.-Ko pridete do ponesrečenca ali tistega ki potrebuje pomoč , ga pač toprvo vprašte če ma dnar - EVRIĆE - pa mu potem pomagite al rešite , če ne pa ga tam puste - stvar rešena
Vsa ta reševanja nas letno ne stanejo niti 1 milijon evrov. V zdravstvu med tem zginja na 10 milijonov. A so ta reševanja res potem glavni problem?
Demokracija je pretveza za ropanje ljudstva,........... je že nekoč povedal stric Dolfe !!!