Bo Bratuškova uspela sestaviti vlado?

Predsedniki oziroma vodje strank morebitne nove koalicije so glavne programske usmeritve za zaprtimi vrati uskladili v sredo. Znano je le, da dogovor o sodelovanju, kot so ga poimenovali, obsega 12 prioritet, kar je v petek v Odmevih potrdila Alenka Bratušek. Med njimi sta, kot je dejala, tudi upravljanje državnega premoženja in sanacija bank. Glede tega so dogovorjeni, da bodo "stvari tekle naprej", po besedah mandatarke so rešitve nekoliko bolj razdelane in je tudi nekaj modifikacij, ampak o vsebini dokumenta javno ne bodo govorili, dokler ne bo pogajanj konec.

Med dogovorjenimi prioritetami naj bi bile tudi že znane zaveze o zagonu gospodarstva in infrastrukturnih projektov, konsolidaciji javnih financ, boju proti korupciji, debirokratizaciji in prizadevanju za krajša sojenja. Zavezali naj bi se še k umiritvi političnih strasti in k spremembam referendumske ureditve, obljubljajo pa tudi zniževanje primanjkljaja, pri čemer bi bil zadnji ukrep dvig DDV in znižanje plač v javnem sektorju za pet odstotkov. Stranke pa naj bi potrdile tudi ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške v EU.

SD že sporočila odločitev

V četrtek in petek so se predstavniki potencialnih partneric usklajevali po posameznih področjih, a so bili glede vsebine in rezultatov usklajevanj skrivnostni. Pogovori se bodo najverjetneje nadaljevali tudi vsaj do sredine prihodnjega tedna, a ker so se stranke dogovorile, da podrobnosti ne bodo razkrivale, ni pričakovati, da bi se kar koli usklajevalo pred očmi medijev in javnosti.

O sodelovanju v novi vladi je sicer kot prva že odločala SD, ki se je na konferenci v soboto soglasno odločila za vstop v koalicijo, ki bi jo vodila Bratuškova, glede podpore koalicijski pogodbi pa naj bi v sredo odločalo še predsedstvo stranke.

Kot naslednji se bodo v torek sestali organi DeSUS, a tudi pri njihovi odločitvi ni pričakovati nobenih presenečenj. Predsednik stranke Karl Erjavec je optimističen in pričakuje, da bo nova vlada oblikovana še pred koncem prihodnjega tedna.

Sredi prihodnjega tedna se bodo sestali tudi organi največje stranke PS ter odločali o sklepanju koalicijske pogodbe in drugih vsebinah, povezanih z oblikovanjem vlade.

Čistopis in parafiranje koalicijske pogodbe je bilo sicer pričakovati že v petek po zadnjih vsebinskih usklajevanjih morebitnih koalicijskih partneric, vendar do tega ni prišlo. Prvak DL Gregor Virant je takrat tudi pojasnil, da obljube za vstop DL v koalicijo ni ter da bo dokončna odločitev v rokah članov sveta, zato do srede, ko bo zasedal svet DL, ne bo "ničesar podpisoval".

Boštjan Tacol

Dogovor o ministrstvih naj bi bil že dosežen

Stranke naj bi sicer že bile dogovorjene o razdelitvi ministrskih resorjev. Pet naj bi jih pripadlo PS, po tri naj bo dobili SD in DL, dva pa DeSUS. A neuradno naj bi se zapletlo pri resornem umeščanju področja energetike. To je namreč trenutno pod ministrstvom za infrastrukturo in prostor, vendar naj bi se pojavljalo vprašanje, ali bi ga vrnili pod ministrstvo za gospodarstvo, kot je bilo v času vlade Boruta Pahorja.

PS vseskozi poudarja prav zagon infrastrukturnih investicij, to je tudi ena ključnih točk njihovega programa. A resor ministrstva za infrastrukturo in prostor v novi vladi naj bi si želela DL, medtem ko naj bi resor ministrstva za gospodarstvo pripadel PS.

Prihodnji teden stranke čaka še uskladitev kandidatov za ministre, saj mora Bratuškova kandidatno listo državnemu zboru predložiti najpozneje do četrtka. V javnosti je sicer o ministrskih kandidatih zaokrožilo že več imen, a je Bratuškova v petkovih Odmevih zatrdila, da jih do torka ne bodo razkrili. Čeprav naj bi po poročanju nekaterih medijev največ težav predstavljalo iskanje za vse stranke primernega kandidata za finančnega ministra, Bratuškova zagotavlja, da je kandidatov za ta resor več.

Koalicija brez DL?

Ker torej vsaj do srede usoda oblikovanja in sestave nove vlade najverjetneje ne bo jasna, se v javnosti pojavlja vprašanje, ali bi bila mogoča koalicija brez DL. V petek popoldne so se brez Viranta sestali tudi Bratuškova, Erjavec in predsednik SD Igor Lukšič, vendar po srečanju izjav medijem niso dajali.

Za izvolitev predsednika vlade je namreč potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, medtem ko ministre državni zbor imenuje na javnem glasovanju in z navadno večino. O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti, lista pa je izglasovana, če zanjo glasuje večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja.

Teoretično bi torej novo vlado lahko sestavljale tudi zgolj PS, SD in DeSUS, vendar bi bilo v tem primeru pod vprašajem nadaljnje delovanje koalicije, denimo pri sprejemanju zakonov v državnem zboru. Kljub vsemu tako še vedno ostaja možnost scenarija vnovičnih predčasnih volitev, ki bi bile lahko že spomladi. V tej luči je minila tudi sobotna tako imenovana četrta vseslovenska ljudska vstaja, kjer so protestniki večinoma poudarjali, da zgolj zamenjava vlade ni dovolj, pač pa so potrebne korenite spremembe. Med drugim so zahtevali razpis predčasnih volitev, in sicer v roku šestih mesecev od imenovanja prehodne vlade. Prav te zahteve bodo pri odločitvi o nadaljnjih korakih po Virantovih napovedih upoštevali tudi člani sveta DL.

Barbara Milavec

Katera struja bo prevladala znotraj Državljanske liste?

Kaj se bo v sredo zgodilo na seji sveta te stranke, je precej težko predvideti, saj naj bi se v stranki oblikovali dve struji - ena okoli predsednika Viranta, druga okoli podpredsednika Janeza Šušteršiča. Šušteršič namreč že ves čas, zlasti zaradi razhajanj potencialnih partneric pri projektih slabe banke in državnega holdinga, nasprotuje vstopu v nastajajočo vlado. Da je treba projekta nesporno nadaljevati, opozarjajo tudi nekateri poslanci DL, najbolj glasno Bojan Starman.

Medtem je Virant, ki sicer zagovarja uveljavitev zakonov o slabi banki in državnem holdingu, pri slednjih ves čas nakazoval tudi možnost kompromisov. Ta težava je po torkovih usklajevanjih nekoliko potihnila, vendar zagovorniki obeh projektov v DL po neuradnih informacijah naj ne bi bili povsem pomirjeni.

Če bi v DL zmagala Šušteršičeva struja, bi to na nek način, kot ugibajo nekateri, pomenilo nezaupnico stranke predsedniku Virantu. Čeprav je Virant tudi sam dejal, da bi bili obe odločitvi - tako za vstop v vlado kot za predčasne volitve - legitimni.