Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.
Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je Evropska komisija v evropskem uradnem listu februarja objavila enotni dokument za kranjsko klobaso, na katerega lahko države članice in tretje države v roku šestih mesecev ugovarjajo. To možnost bo izkoristila Avstrija.
Države članice in tretje države lahko v roku šestih mesecev ugovarjajo na objavljeno vlogo. Komisija bo ugovore držav zbirala do 18. avgusta. Sledila bo presoja utemeljenosti ugovorov s strani Komisije, nato bo EU komisija pozvala udeležene države, da se v roku šestih mesecev dogovorijo glede ugovorov. Če države ne dosežejo dogovora, o vlogi ponovno odloča Komisija s pomočjo strokovnega odbora.
Že 11 zaščitenih slovenskih proizvodov v EU
Slovenija je pri Evropski komisiji doslej registrirala naslednja živila – sir tolminec, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico.
Če ne bi bilo slovencev bi irhanci še zmeraj bili neandertalci.
same bedarije slovenija nima enega prepoznavnega izdelka na svetu niti v evropi
pa kaj bi še radi, vzeli so lipicance, zdej bi še klobaso...naj se kaj svojega spomnijo