Vlada, ki je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti začela maja, je danes po besedah podpredsednika Mateja Arčona naredila pomemben korak naprej v proračunskem načrtovanju. Ministri so tako sprejeli razrez izdatkov po posameznih proračunskih porabnikih, so naknadno sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Do septembra bo sledilo nadaljnje usklajevanje, jasnejša slika proračuna bo znana konec avgusta. Proračunski uporabniki bodo namreč v sodelovanju z ministrstvom za finance do 15. avgusta pripravili predloge svojih finančnih načrtov, pri čemer morajo slediti danes sprejetemu razrezu. Ta se lahko v nadaljevanju sicer še nekoliko spremeni, in sicer v delu, ki se nanaša na evropska sredstva in sredstva iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi, vendar morajo skupni odhodki ostati nespremenjeni.
Predlog sprememb sprejetega proračuna za 2025 in predlog proračuna za 2026 bo vlada skupaj z ostalimi proračunskimi dokumenti sprejemala septembra in ju v DZ poslala do 1. oktobra.
Arčon: Proračuna sta "še kako razvojno naravnana"
Proračuna po Arčonovih navedbah zagotavljata potrebna sredstva za realizacijo najpomembnejših koalicijskih zavez in izvedbo vseh bistvenih reformnih dejavnosti, ki jih je obljubila koalicija.
Vlada bo tako s proračunoma zagotovila sredstva za izvedbo zdravstvene reforme, reforme sistema plač v javnem sektorju, zagotovljena bodo tudi napovedana sistemska sredstva za izvedbo gradnje javnih najemnih stanovanj in sredstva za obnovo po lanski katastrofalni ujmi.
Prepričan, da bo vlada imela veliko pokazati
O številkah sicer Arčon podrobneje ni govoril, je pa izpostavil, da bo spremenjeni proračun za 2025 bistven za to vlado. "Ko bo realiziran, ne bomo več govorili, kaj bi in kaj bomo, temveč, kaj smo naredili," je orisal. Prepričan je, da bo imela vlada veliko pokazati.
Dialog znotraj vlade je označil za zelo konstruktiven.
Zgornje meje izdatkov vseh proračunskih uporabnikov so sicer že določene: za leto 2025 v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn ne smejo preseči 17,09 milijarde evrov, za leto 2026 pa ne 17,12 milijarde evrov.
Na vladi poudarjajo, da je sprejeta zgornja meja izdatkov za 2025 za skoraj 1,3 milijarde evrov višja, kot je bilo načrtovano z lani sprejetim proračunom za prihodnje leto. Poleg omenjenih odhodkov iz razreza imajo proračunski uporabniki sredstva za izvajanje projektov na voljo tudi v posameznih proračunskih skladih - npr. v SOS skladu, namenjenem za popolavno obnovo, in v skladu, prek katerega poteka financiranje ukrepov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Ta sredstva v razrezu niso razvidna.
Predloga proračunov po zagotovilih vlade sledita tudi srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov BDP. Za 2025 je primanjkljaj predviden pri 2,7 odstotka BDP, v 2026 pa pri 2,5 odstotka BDP. Javni dolg v deležu BDP naj bi se z nekaj manj kot 70 odstotkov v tem letu počasi zniževal.
Prevaranti volivcev lahko edino pokažejo 20 odstotnih točk manj podpore volivcev v 2 letih, s 35% na 15%, in še pada! To je svetovni rekord! Toplovodar pa naj kar bluzi v svojih blodnjah!
V Svobodi so vsi z Golobom vred že dve leti prepričani v uspehe, pa jih vseeno ni. Treba je imeti malo zdrave kmečke pameti. Te pa na levi krepko primanjkuje.
Saj do zdaj ni pokazala še nič, razen ogromnega kupa obljub, ki se niso uresničile in kot izgleda, se tudi ne bodo v tem stoletju.