Ambasade zapirajo vrata

Od začetka krize so po podatkih ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) svoja veleposlaništva v Sloveniji zaprli Švedska, Norveška, Portugalska in Ciper. Veleposlaništva zapira tudi Slovenija.

Slovenija jih razume

Države, ki so iz Slovenije odšle, jo pokrivajo nerezidenčno, torej iz druge države. "Vzrok, ki ga države navajajo za zaprtje svojih veleposlaništev v Sloveniji, je finančne narave ter je del racionalizacije in reorganizacije delovanja diplomatskih mrež teh držav," pojasnjujejo na MZZ. Dodajajo, da obžalujejo zaprtja, "vendar Slovenija razume in načelno sprejema razloge, zaradi katerih se je to zgodilo". Stike s temi državami Slovenija vzdržuje na srečanjih na različnih ravneh političnih predstavnikov, z dvostranskimi obiski in srečanji ob robu različnih dogodkov.

Izobražujejo o Chávezu

Od leta 2008 je v Ljubljani svoja veleposlaništva na novo odprlo 11 držav; Ciper in Portugalska sta ga sicer kmalu zatem zaprla. "V času Huga Cháveza je Venezuela ugotovila, da se mora odpreti različnim državam po svetu, tudi Sloveniji," odločitev za prihod v Ljubljano pojasnjuje venezuelski odpravnik poslov Wilmer Armando Depablos. Pravi, da v Sloveniji predvsem ponujajo informacije tukajšnjim podjetnikom, ki jih zanima vlaganje v Venezueli. "Imamo eno od najvišjih gospodarskih rasti. Čeprav veliko vlagamo v socialo, je še nekaj ekonomskih težav, ki jih je treba rešiti. Tu lahko zelo pomaga slovensko znanje," pravi Depablos. Dodaja, da pogosto dobivajo tudi obiske družbenih gibanj, "ki si želijo več izvedeti o fenomenu Cháveza".

Zapira tudi Slovenija

Lani je Slovenija zaradi varčevanja zaprla šest svojih diplomatskih predstavništev in konzulatov (v Lizboni, Helsinkih, Stockholmu, Dublinu, New Yorku in Düsseldorfu), letos pa veleposlaništvo v Teheranu. Od začetka krize je odprla tri predstavništva: veleposlaništvi v Tirani in Braziliji ter stalno predstavništvo pri OECD v Parizu.