Slovenija
240 ogledov

Ali mlade čaka pokojnina?

moski, starejši moški, skrb Shutterstock
Danes je dodatno pokojninsko zavarovanje skoraj nuja, je pa to edina oblika varčevanja, pri katerem lahko uveljavljamo davčno olajšavo. Preverite informativni izračun dodatnega varčevanja, tudi novega sklada življenjskega cikla.

Maja 2015 smo imeli po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije skupaj 612.195 prejemnikov pokojnin.

Število upokojencev pa s staranjem prebivalstva bliskovito raste. Pred desetimi leti je bilo prejemnikov pokojnin 504.988, leta 2010 je številka narasla na 552.561, lani je bila ta številka že 608.885. 

Vse nižje pokojnine 

Pokojnine v Sloveniji so dokaj nizke, letošnjega maja je bila povprečna neto pokojnina 562,21 evra. Ta se je do leta 2011, ko je dosegla 578,44 evra, postopoma višala, od tedaj pa vsako leto kljub vse višjim življenjskim stroškom pada. Zaradi vztrajnega staranja prebivalstva si mnogi mladi sploh ne upajo razmišljati o pokojnini, številni so prepričani, da je ne bodo doživeli.

Do leta 2045 naj bi bilo po Eurostatovih projekcijah Slovencev nekaj več kot 2.076.600, od tega naj bi bilo 29 odstotkov starejših. "Število prebivalcev Slovenije naj bi po letu 2045 začelo upadati, vendar pa naj bi se število starejših povečevalo vse do leta 2055, ko naj bi jih bilo 30,1 odstotka," pravijo na Statističnem uradu RS (Surs)

Prav starejši prebivalci so že zdaj izpostavljeni največjemu tveganju revščine, poroča Surs. Stropnja revščine je v letu 2013 znšala 14,5 odstotka, kar pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo okoli 291 tisoč oseb. Med temi pa je bilo kar 22 odstotkov ljudi starejših od 65 let.

Dodatno varčevanje je danes postalo nuja 

Čeprav se je še nedolgo nazaj zdelo, da je varčevanje za pokojnino res le dobra volja in želja posameznika, je to danes postala že nuja. "Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja dopolnitev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Namen tovrstnega zavarovanja je pokrivanje izpada dohodka po upokojitvi, oziroma zagotavljanje ustreznejše materialne in socialne varnosti v tretjem življenjskem obdobju," pravijo pri Modri zavarovalnici, kjer lahko Slovenci dodatno vračujemo tudi že s skladi življenjskega cikla. To pomeni, da bodo portfelji skladov začinjeni tudi z bolj tveganimi in donosnimi naložbami.  

"Oblik varčevanja za starost je veliko, vendar gre pri dodatnem pokojninskem zavarovanju za izrazito namensko in dolgoročno obliko varčevanja," pojasnjujejo v Modri zavarovalnici. Dodajajo, da je ena ključnih prednosti dodatnega pokojninskega zavarovanja tudi posebna davčna olajšava, ki velja le za to obliko varčevanja.

Prosili smo jih, da nam naredijo informativni izračun za varčevanje v pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo, v primerjavi z varčevanjem v pokojninskem skladu življenjskega cikla. Pri izračunu so predpostavljali, da oseba varčuje 40 let po 50 evrov mesečno, kar skupaj znese 24 tisoč evrov vplačil in pri 65 letih kupi doživljenjsko mesečno rento.