Načrti šolskih poti predstavljajo temelj sistemskega urejanja varnosti na šolskih poteh, zato je temu področju namenjena v smernicah posebna pozornost.
Osnovne šole bodo s pomočjo smernic in konkretnih predlogov lahko izdelale učinkovite načrte šolskih poti, ki bodo uporabni tako za vodenje oz. informiranje šolarjev in staršev, kot tudi za komuniciranje preventivno-vzgojnih vsebin in konkretne problematike na samih šolskih poteh.
Pri oblikovanju učinkovitega načrta šolskih poti velja slediti naslednjim korakom:
- Formiranje delovne skupine
- Pregled stanja šolskih poti in šolskega okoliša
- Ocena stanja prometne varnosti na področju obravnavanih šolskih poti
- Izvedba ankete z učenci in starši (predlog ankete je sestavni del smernic)
- Izdelava grafičnih prikazov šolskih poti
- Oblikovanje načrta šolskih poti (sestavine dokumenta – načrta šolskih poti);
- Obravnava načrta skupaj s predstavniki lokalnega SPVCP
- Objava načrta za zainteresirano javnost
- Sprotno reševanje prometne problematike na šolskih poteh in ažuriranje načrtov.
Oblikovanje načrta šolskih poti - sestavine dokumenta osnovne šole:
- Uvod
- Splošne informacije o šoli in določitev šolskega okoliša
- Opredelitev osrednjih ciljev in namen načrta
- Analiza stanja šolskih poti in prometne varnosti
- Pravilno in odgovorno ravnanje v cestnem prometu
- Tehnični del načrta – grafični prikaz šolskih poti in zemljevida šolskega okoliša
- Navedba vseh linij organiziranega šolskega prevoza
- Opis problematičnih mest, odsekov šolskih poti
Smernice za šolske poti med drugim usmerjajo k bolj sistematičnemu in koordiniranemu pristopu na področju prometne varnosti na lokalni ravni ter k varnejši cestno-prometni infrastrukturi. Pomemben del pri učinkovitosti načrtov je objava le teh ter komuniciranje načrtov z zainteresirano javnostjo. Priporočljivo je, da se načrti predhodno obravnavajo na lokalnih svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki predstavljajo, skupaj z občinskimi službami, strokovno podporo osnovnim šolam pri izdelavi aktualnih in učinkovitih načrtov, hkrati pa bdijo nad usklajenostjo le-teh z dejanskimi razmerami na prometni infrastrukturi.
Za učinkovit sistem zagotavljanja večje varnosti na šolskih poteh je namreč nujno sodelovanje pristojnih inštitucij – osnovnih šol, ki oblikujejo načrte šolskih poti in jih komunicirajo z učenci in starši, lokalnih skupnosti, ki upravljajo s cestno infrastrukturo ter lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki povezujejo vse pristojne lokalne deležnike področja varnosti v cestnem prometu in so zakonsko pristojni za presojo ogroženosti varnosti učenca na poti v šolo. Pri tem imajo posebno vlogo tudi policija in občinska redarstva, saj lahko preko svojih nadzorstvenih in preventivno-vzgojnih nalog bistveno pripomorejo k večji varnosti na šolskih poteh.
V kontekstu vodenja otroka na šolskih poteh, smernice obravnavajo tako šolarja pešca kot tudi šolarja kolesarja in šolarja potnika oz. vozača ter promovirajo zdrav in varen način mobilnosti.
Kriteriji za vzpostavitev šolskih poti
- Optimalno: šolska pot se vodi po dvignjenem pločniku (deniveliran), ustrezne širine in upoštevaje varnostno širino (odvisno od hitrosti) z urejeno cestno razsvetljavo.
Dodatno:
- Šolska pot se lahko vzpostavi (ni pa najbolj priporočljivo) na cesti oz. cestnem odseku, kjer so bankine urejene (utrjene v istem nivoju kot vozišče v širini 0,75 m ali več) in na podlagi meritev izračunana hitrost motornih vozil V85 ne presega 50 km/h.
- V primeru, da na cesti oz. cestnem odseku V85 presega 50 km/h, se šolska pot vodi po površinah, ki so fizično ločene od vozišča z VO, širine vsaj 0,75m (merjeno od stebra VO). Površine morajo biti ustrezno utrjene.
- Šolska pot se ne sme vzpostaviti na cesti oz. cestnem odseku, kjer je bankina neurejena (ožja od 0,75 m) in na podlagi meritev izračunana hitrost motornih vozil V85 presega 40 km/h.
- Pešca – šolarja lahko izjemoma usmerimo tudi na vozišče, če tam ni pločnika, pešpoti, kolesarske steze, hkrati pa zagotovimo na teh odsekih znižano hitrost do 30 km/h s celostno prometno ureditvijo (poleg signalizacije izvesti tudi tehnične ukrepe – npr. hitrostne grbine za omejitev hitrosti do 30 km/h, zvočne ali optične zavore, javno razsvetljavo, svetlobne led utripalke itd.). Enako velja tudi v primeru izjeme, ko pešca usmerimo na desno stran vozišča v smeri hoje.
Osnovni kriteriji za vodenje šolskih poti preko prehodov za pešce
-
- Pred začetkom prehoda za pešce je potrebno na obeh straneh v širini prehoda oz. najmanj v širini 2 metrov zagotoviti potrebne površine za pešce, ki želijo prečkati cesto.
- Nesemaforizirane prehode za pešce na šolskih poteh je potrebno obvezno dodatno zavarovati in zagotoviti:
- Ustrezno preglednost tako za pešce kot tudi za voznike.
- Obvezno osvetlitev prehoda za pešce (priporočljiva dodatna svetlobna signalizacija in razsvetljava).
- Ustrezno (standardizirano) označitev prehoda za pešce z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo.
- Na podlagi meritev izračunana hitrost motornih vozil V85 ne presega 50 km/h (v povezavi s tem izvedba ukrepov za umiritev hitrosti).
- Pred začetkom prehoda za pešce je potrebno na obeh straneh v širini prehoda oz. najmanj v širini 2 metrov zagotoviti potrebne površine za pešce (šolarje).
Smernice spodbujajo tudi terenske preglede varnosti šolskih poti s strani lokalnih tehničnih komisij svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ali licenciranih presojevalcev varnosti cest. Skladno s 56. členom Zakona o osnovni šoli, pristojni občinski organ za preventivo v cestnem prometu presoja ogroženost varnosti učenca na poti v šolo.
Za ugotavljanje ogroženosti na šolskih poteh se obvezno izvede presoja posameznih odsekov:
- ko je zaznana večja stopnja ogroženosti šolarjev zaradi pomanjkanja površin za pešce, gostote ali vrste prometa (tovorni, avtobusni promet) in prekomerne hitrosti;
- ko mora učenec prečkati eno ali več nevarnih mest v cestnem prometu (mest, ki niso skladni s kriteriji za vzpostavitev ali vodenje šolske poti);
- ko poteka šolska pot na območjih, kjer so se že zgodile prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi otroci – pešci, kolesarji, in na mestih z visoko stopnjo prometnih nesreč.
Pomemben prispevek na področju varnejših šolskih poti predstavlja tudi pravilno označevanje le teh z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. V zvezi s tem je pred kratkim stopil v veljavo Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi, ki med drugim opredeljuje nov prometni znak »šolska pot«, ki mora biti postavljen skladno z načrtom šolskih poti na cesti oziroma njenem delu, kjer poteka šolska pot, izvedba znaka pa je dopustna tudi kot troznak ali zastava (pravokotni »beach flag«).
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa si prizadeva, da bo izdanim smernicam in oblikovanju učinkovitejših ter bolj poenotenih načrtov sledile tudi izboljšave na zakonodajnem področju. V zvezi s tem bodo tudi v nadaljevanju potekala usklajevanja med pristojnimi inštitucijami, ki bodo še dodatno pripomogla k boljšim pogojem za varno sodelovanje otrok na šolskih poteh. Letos v mesecu aprilu in maju pa sledijo organizirana strokovna usposabljanja s področja šolskih poti za lokalne skupnosti in osnovne šole.