Konec maja so Acto že zavrnili trije odbori Evropskega parlamenta. Njihova stališča niso bila zavezujoča, so bila pa jasen znak, kakšna usoda čaka sporazum v parlamentu. To je danes potrdil glavni odbor za Acto, odbor za mednarodno trgovino Inta. Za zavrnitev Acte je glasovalo 19 članov, proti pa 12, vzdržanih ni bilo.
Poročevalec za ta dosje David Martin, ki prihaja iz vrst evropskih socialistov, je poudaril, da je Acto obravnavalo šest odborov parlamenta in niti eden ni predlagal potrditve sporazuma. Edina dilema je bila počakati ali zavrniti in prevladalo je mnenje, da gre za politično, ne pravno vprašanje, zato nima smisla čakati na mnenje Sodišča EU, je pojasnil.
Zmešana "jabolka in hruške"
Za to, da se pred končno odločitvijo počaka na mnenje Sodišča EU, so se zavzemali predvsem v največji politični skupini parlamenta, desnosredinski Evropski ljudski stranki.
Že aprilska razprava krovnega odbora je pokazala, da v parlamentu prevladujejo tisti, ki želijo Acto "ubiti". Poročevalec Martin je že takrat predlagal zavrnitev Acte.
Martin svoje stališče utemeljuje z besedami, da Acta ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu. Kritizira tudi to, da je sporazum preveč ohlapen in da so v njem "zmešana jabolka in hruške", intelektualno in fizično blago, ki nista primerljiva.
Poročevalec sporazumu očita tudi, da se mu niso pridružile države, ki so glavni izvor ponarejenega blaga, predvsem Kitajska. Ob tem poudarja, da vodi prava pot do učinkovitega globalnega sporazuma skozi Svetovno trgovinsko organizacijo.
Zmešana
Evropska komisija sicer vztrajno brani sporazum, ki ga je izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo.
Acta po njenih navedbah ne bo cenzurirala interneta in nadzorovala zasebnih elektronskih sporočil ter sploh ne bo imela nikakršnih posledic za EU, saj v ničemer ne spreminja njene zakonodaje, temveč izvaža evropska pravila v tretje države.
Evropska komisija in 22 članic EU so sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sprožil proces ratifikacije pa tudi val protestov - 2,5 milijona ljudi z vsega sveta je podpisalo peticijo proti Acti. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo.
Pod točo kritik se je Evropska komisija odločila, naj Sodišče EU presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma. Komisija zato parlament vztrajno poziva, naj pred končno odločitvijo počaka na mnenje sodišča.
