Na katerem delovnem mestu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana ta oseba dela za zdaj ni jasno. Gre pa za sekundarno okužbo, povezano z enim od že znanih primerov. V UKC Ljubljana so na Twitterju sporočili, da je oseba zbolela med vikendom in da bodo z ljudmi, s katerimi je bila ta oseba v stikih od konca tedna, večinoma naj bi šlo za zaposlene iz administracije, izpeljani ustrezni postopki.
Zagotovili so, da primer ne bo vplival na režim in delovanje bolnišnice.
"Iščemo visoko rizične kontakte. Te išče epidemiolog, ki tudi predlaga nadaljnje ukrepe," je za POP TV zvečer pojasnila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat.
Oglasil se je tudi novogoriški župan Klemen Miklavič, ki je bil kritičen do danes sprejete odločitve Sveta za nacionalno varnost o uvedbi ukrepov na kopenski meji z Italijo. Tak pristop po oceni župana Goriški ne bo prinesel nič dobrega in se mu zdi pretiran.
Kot je izpostavil, so ukrepi, ki so jih sprejeli v sosednji Furlaniji - Julijski krajini zelo rigorozni, zaprte so vse javne ustanove, prepovedani so celo pogrebi in verski obredi. Zato zapiranje meje s slovenske strani ne bi prineslo ničesar, je prepričan Miklavič.
Kot argument, zakaj je ukrep nadzora na meji pretiran, je izpostavil tudi, da v sosednji Gorici širitev virusa uspešno omejujejo in imajo težave šele globlje v Italiji.
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sicer v isti oddaji pojasnil, da "ne glede na slabo voljo moramo zaradi varnosti in morebitnega omejevanja širjenja okužbe odločno odreagirati" in kontrole na meji so po mnenju stroke eden izmed nujno potrebnih preventivnih ukrepov. "Obmejna območja v Italiji so trenutno žarišča in ne glede na ukrepe v Italiji imamo veliko dnevnih migrantov. Zato je nadzor na meji potreben," je še pojasnil Šabeder.
Med doslej potrjenimi primeri okužb z novim koronavirusom je sedem zdravstvenih delavcev, 15 pa je se jih je okužilo v tujini, največ v Italiji.
Pirnatova je na popoldanski novinarski konferenci sicer pojasnila, da je Slovenija trenutno še vedno na prvi stopnji širjenja okužbe. To je faza, ko iščejo vsak izvor okužbe in jo skušajo omejiti. "Se pa epidemiološka situacija razvija, saj število obolelih narašča," je dejala. Ob tem je poudarila, da število okužb narašča počasneje kot v sosednjih državah.
Druga faza širjenja bolezni nastopi takrat, ko se začne virus širiti v skupnosti. Ta faza se bo po navedbah Pirnatove zagotovo zgodila tudi pri nas, v tej fazi bodo ukrepi usmerjeni v preprečevanje hitrega širjenja okužb. Ti bodo usmerjeni predvsem v preprečitev zbiranja itd.
Tretja faza pa pomeni prehod iz izbruha bolezni v epidemijo. Takrat nastopijo ukrepi, kot je spreminjanje kapacitet zdravstvenega sistema, aktiviranje dodatnih kapacitet v zdravstvu ter zapiranje vrtcev in šol.
Enim nikoli ne bo prav, če se premalo ukrepa, pametujejo, če se preveč ukrepa, so spet pametni.