Slovenija
149 ogledov

82 kg zavržene hrane na Slovenca letno!

Kruh v smetnjaku Facebook
Svetovni dan hrane. Drugi največji delež, 25 odstotkov, odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Ekologi brez meja pripravili projekt za Slovenijo brez zavržene hrane.

V Sloveniji smo leta 2011 zavrgli za 168.000 ton odpadne hrane oziroma 82 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Ne glede na to, da smo še vedno v krizi, se do današnjega dne slika očitno ni bistveno popravila. Tako vsaj nakazujejo podatki spletne ankete, ki so jo Ekologi brez meja izvajali v pomladnih in poletnih mesecih; tretjina sodelujočih se zaveda, da zavržejo precej preveč hrane, predvsem kruha, sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov. Kljub zavedanju pa očitno svojih navad ne morejo spremeniti.

Tudi za 500 evrov zavržene hrane

Več kot petina (22 %) gospodinjstev ocenjuje, da zavržejo več kot 0,25 kg hrane na dan. V ostalih gospodinjstvih so prepričani, da zavržejo manj kot četrt kilograma na dan.

Gospodinjstva so vprašali, katere skupine prehrambenih izdelkov največkrat zavržejo ter omogočili izbiro več odgovorov. V 40 % gospodinjstev največkrat zavržejo svežo zelenjavo in solato, temu sledijo sadje s 36 %, kruh s 33 % in mlečni izdelki z 22 %. Sledijo jim globoko zamrznjena hrana, meso in ribe ter sokovi in druge pijače.

Na vprašanje, iz katerega razloga v svojem gospodinjstvu največkrat zavržejo prehrambene izdelke, so navedli različne možnosti: plesnivost, pretečen rok uporabe, slab okus, poškodovana embalaža, preveč nakupljeno in preveliko pakiranje. Kar 80 % gospodinjstev je kot razlog zavrženja izbralo napad plesni. Kot drugi razlog je 41 % gospodinjstev zbralo pretečeni rok uporabe, v 17 % pa je k zavrženju pripomogel slab okus hrane. 8 % gospodinjstev je kot razlog zavrženja navedlo prevelik nakup in 4 % gospodinjstev je izbralo preveliko pakiranje.

V večini gospodinjstev so prepričani, da zavržejo za manj kot 10 evrov hrane mesečno, a v četrtini vseh zavržejo za več kot 10 evrov. V 6 % gospodinjstev ocenjujejo, da zavržejo za več kot 30 evrov hrane na mesec.

A zanimivo je s tem primerjati oceno vrednosti kupljene hrane v enem letu, ki v povprečnem gospodinjstvu ostane neporabljena – dve tretjini anketiranih meni, da je zavržene hrane za več kot 200 evrov. 21 % anketiranih meni, da vrednost zavržene hrane presega 500 evrov na leto na gospodinjstvo.

Pomoč proti hrani v smeteh

Ekologi brez meja so v pomoč pripravili projekt Volk sit in koza cela – Za Slovenijo brez zavržene hrane. V okviru projekta bodo od 3. novembra dalje vsem gospodinjstvom ponudili spletni dnevnik za spremljanje zavržene hrane, ki ga bodo gospodinjstva izpolnjevala do 14. novembra.

Na podlagi dnevnikov bodo nato predstavljena orodja, s katerimi se lahko izognemo zavrženi hrani; med njimi bodo predlogi jedilnikov, nakupovalnih listkov, navodila za pravilno shranjevanje živil in odlaganje zavržkov. Sodelujoča gospodinjstva bodo imela čas do 28. novembra, da orodja preizkusijo, ponovno izpolnijo dnevnik in zabeležijo zmanjšanje količin zavržkov. Spletni dnevnik bo grafično prikazal dosežke in omogočal primerjavo s slovenskim povprečjem. Gospodinjstva bodo za svoj trud prejela nagrado, rezultati pa bodo objavljeni 5. decembra.

Vse informacije o projektu so na voljo na tej spletni strani, ki je obenem tudi portal za izmenjavo in deljenje receptov ter nasvetov za zmanjševanje količin zavržene hrane, odprli pa so tudi Facebook profil Volk sit, koza cela, prav tako namenjen izmenjavi nasvetov in receptov.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.