“Slovenija je ena izmed vročih točk biotske raznovrstnosti v Evropi. Naše ozemlje leži na stičišču alpske, dinarske, sredozemske in panonske biogeografske regije,” opisujejo na Zavodu RS za varstvo narave. Zato naše ozemlje zaznamujejo razgiban relief, raznolika kamninska podlaga ter pestre talne in klimatske razmere. Posledica tako raznolikih dejavnikov je velika pestrost ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst.
“Slovenija je po številu vrst na kvadratni kilometer ozemlja absolutna prvakinja v Evropi,” pravijo in dodajajo, da po nekaterih kazalcih biotske pestrosti sodi med najbogatejše celo na svetu. Opisujejo, da so v evropskem merilu pomembni ekosistemi predvsem širni gozdovi, ki pokrivajo več kot polovico dežele. Naša dežela je tudi domovina krasa, ki se postavlja z največjo zgostitvijo jamskih živalskih vrst na svetu.
Uau, kakšne številke!
“Slovenija pokriva manj kot 0,004 odstotkov celotne zemeljske površine in 0,014 odstotka kopenske površine. Vendar pa v Sloveniji živi več kot en odstotek vseh znanih vrst in več kot dva odstotka vseh kopenskih vrst," so opisali na Svetovnem skladu za naravo (WWF) Adria.
Znanstveniki so v Sloveniji po podatkih Zavoda doslej zabeležili približno 24.000 vrst živih bitij. Med temi je kakšnih 3.200 vrst višjih rastlin, 1.200 vrst alg, 3.000 vrst gliv in 15.000 vrst živali. Več kot četrtina živalskih vrst pa je endemičnih. To pomeni da gre za vrste z ozko geografsko razširjenostjo, ki živijo le v določeni deželi, regiji.
"Slovenija sodi med države z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo s 26.000 znanimi vrstami, ocenjuje pa se, da v Sloveniji skupaj živi med 45.000-120.000 vrst. Od tega je 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst endemičnih," pa pravijo v WWF Adria. Po njihovi oceni je največja posebnost Slovenije pestrost podzemne biotske raznovrstnosti, vključno s človeško ribico, večina izključno podzemeljskih vrst pa je endemičnih.
"V Sloveniji raste približno 70 endemičnih rastlin, ki jih ne moremo najti nikjer drugje na svetu: kranjski jeglič, Hladnikia pastinacifolia, Moehringia villosa, Blagayev volčin, kamniška murka, pohvalimo pa se še z Zoisovo zvončico in Froelichovim sviščem," dodajajo.
Evropski biotski park
"Za Slovenijo je značilna zelo raznolika in relativno dobro ohranjena narava, k raznovrstnosti vrst pa pripomorejo tudi različne vrste podnebja, geološke značilnosti in v precejšnji razpon nadmorske višine in tudi v veliki meri tradicionalne rabe kmetijskih zemljišč," pojasnjujejo na WWF Adria.
Poudarjajo, da se v Sloveniji nahaja izjemna naravna dediščina: edinstveno ohranjena alpska kulturna krajina kot je Triglavski narodsni park ali Biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, največje varovano porečje v Evropi, ter na tisoče edinstvenih živali, kot so risi, volkovi in medvedi, človeška ribica, soška postrv, sulec in številne druge endemske vrste. "Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru pomeni, da so slovenska flora in favna med najbogatejšimi v Evropi in tudi v svetu. Tako bi jo lahko upravičeno imenovali evropski biotski park," opisujejo našo deželo.
Dodajajo, da je naše največje zavarovano območje Triglavski narodni park, Škocjanske jame so na seznamu svetovne dediščine UNESCO od leta 1986, medtem ko sta Sečoveljske soline in Cerkniško jezero vključena na seznam Ramsarske konvencije mokrišč mednarodnega pomena. "Zavarovana območja in območja Natura 2000 so v letu 2009 pokrivala 39,7 odstotkov slovenskega ozemlja, kar nas uvršča na vrh Evrope," pravijo.
Navajajo raziskave, ki kažejo, da koristi ohranjenih habitatov in vrst močno presegajo stroške izvajanja na EU, nacionalni in lokalni ravni: "Izvajanje Nature 2000 je ocenjeno na 5,8 milijarde evrov letno, ekosistemske storitve, ki jih dobimo v zameno, pa so ocenjene na 200-300 milijard evrov na leto, kar je približno 1,7 - 2,5 odstotka BDP EU."
Natura 2000 po njihovih besedah prinaša koristi tudi za lokalno gospodarstvo, saj ustvarja delovna mesta in spodbuja turizem: "Turizem na območjih Natura 2000 ustvarja prihodke med 50 in 85 milijard evrov letno in podpira med 4,5 in 8 milijoni delovnih mest." Opozarjajo, da bi neizvajanje direktiv privedlo do postopnega izginjanja habitatov in vrst, vključno z izgubo ekosistemskih storitev. Ocenjuje se, da samo en odstotni padec ekosistemskih storitev povzroči izgubo dveh do treh milijard evrov letno.
Slovenci ostajamo na prvem mestu …
“Ne glede na takšno vrstno bogastvo so tudi v naši državi opazni trendi zmanjševanja biotske pestrosti. Velikega krčenja so bila deležna mokrišča, ki so bila v preteklih desetletjih izsušena za potrebe kmetijstva,” opozarjajo na Zavodu. Tista, ki so ostala, so v zadnjem času po njihovih opažanjih pod hudim pritiskom urbanizacije. Škodo je denimo utrpela tudi tradicionalna kmetijska krajina, ki je zaradi potrebe po čim cenejši, monokulturni pridelavi hrane z uporabo agrokemičnih sredstev vse bolj biotsko osiromašena.
Tudi nedavno poročilo WWF pa je pokazalo, da netrajnostne industrijske dejavnosti, vključno s krčenjem gozdov, kmetijstvom in energetskim izkoriščanjem, ogrožajo nekatera od najbolj dragocenih naravnih območij v svetu in Evropi. WWF zato poziva k močnim pravnim ukrepom za ustavitev takšnega škodljivega uničenja in ohranitev naše naravne dediščine.
Državljani Slovenije pa po njihovih podatkih ostajamo na prvem mestu v osebnem prizadevanju za ohranjanje biotske raznovrstnosti: "Kar 92 odstotkov vprašanih, to pa je pet odstotnih točk več kot pred tremi leti, je odgovorilo, da si prizadeva za to tudi osebno."
Trenutno lahko pomagamo tudi tako
WWF trenutno vodi kampanjo Dvignimo glasnost, s katero želi zagotoviti, da se EU predpisi za ohranjanje narave, ki varujejo vrste, kot sta volk in ris, in na tisoče naravnih območij, v mreži Natura 2000, ohranijo in v celoti izvajati na nacionalni ravni. Tisoče skladb komponiranih iz zvokov narave, bo poslano evropskim politikom s sporočilom, da naj preprečijo slabljenje ključnih EU predpisov za varovanje narave, ki so trenutno v obravnavi. Pri višji glasnosti lahko sodelujete tudi vi TUKAJ.
Trenutno pa lahko pomagate tudi Zavodu RS za varstvo narave. Ko opazite katerega od štirih vrst hroščev – rogača, alpskega, hrastovega ali bukovega kozlička, svoja opažanja vnesite na spletni portal www.sporocivrsto.si. Pomagali jim boste pri zbiranju podatkov o redkih, ogroženih, Natura 2000 vrstah hroščev.
"Rogač je vsem dobro poznan, alpski, bukov in hrastov kozliček pa zahtevajo nekoliko bolj ostro oko. Ti hrošči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj lahko prepoznavni. Čeprav so hrošči večkrat prezrta živalska skupina, so pomembni pokazatelji stanja v gozdu ali bioindikatorji," pojasnjujejo.
Ob današnji obletnici preverite še ostalih 24 razlogov, zakaj radi živimo v naši deželi:
