V Celovcu je potekala osrednja prireditev ob stoti obletnici koroškega plebiscita, ki sta se je prvič skupaj udeležila predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen.
Avstrijski predsednik se je ob tem koroškim Slovencev tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic.
Pred tem je v govoru navedel 8. člen avstrijskega ustavnega zakona, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih, ter da je potrebno skrbeti, varovati in podpirati jezik, kulturo ter obstoj teh narodnih skupnosti, ter da Avstrija v preteklosti tega ni vedno spoštovala.
Avstrijski predsednik je še dejal, da je Koroška posebna dežela, ki na poseben način združuje Avstrijo in Slovenijo, v njej pa že več stoletij živijo Korošci slovenskega in nemškega maternega jezika. "Slovenska narodna skupnost je samoumevni del Koroške in Avstrije," je dejal.
Ob tem je poudaril, da so pred sto leti tudi številni pripadniki slovenske narodne skupnosti glasovali za "enotnost Koroške in pripadnost Avstriji", ter da bi se brez njih plebiscit končal drugače.
Van der Bellen je v svojem govoru še poudaril, da so "Korošice in Korošci veliko dosegli in da so zaceljene nekatere odprte rane, Koroška pa je ubrala pot sprave". Ob tem je pozval k manjšinski politiki, ki bo ustrezala sedanjim pogojem življenja in potrebam.
"Vse naše narodne skupnosti so most do naših sosedov. V dvojezičnih šolah in vrtcih se avstrijski otroci slovenske narodne skupnosti učijo skupaj s svojimi nemško govorečimi vrstniki in otroki iz Slovenije. Učijo se drug od drugega. To me dela samozavestnega. Preko njih Evropa postaja tesneje povezana. Tako si predstavljam našo skupno evropsko prihodnost," je še dejal avstrijski predsednik, ki je na začetku govora, za katerega je požel dolg aplavz, v slovenščini tudi dejal, da je lepo, da danes skupaj obeležujemo obletnico.
Pahor govoril v slovenščini iz prestolnice združene Evrope
Slovenski predsednik Pahor je v govoru povedal, da skupno obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote - mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje.
"Skupna slovesnost jih živo osmišlja, zato je danes Celovec simbolna prestolnica združene Evrope," je še dejal slovenski predsednik, ki je govoril v slovenščini.
Uvodoma je spomnil, da je v dvorani grbov v deželnem svetu našel svoj dom tudi knežji kamen, ki je dolga stoletja predstavljal mogočen simbol, na njem pa so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini. "Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem. Naša naroda si ga delita in ga imata oba," je še dejal.
Avstrija in Slovenija sta po besedah slovenskega predsednika danes sosedi, prijateljici, partnerici in zaveznici v skupnem evropskem domu.
O koroškem plebiscitu pred sto leti je še dejal, da je bila z njim na južnem Koroškem prvič postavljena meja, ki je zarezala v večstoletno sobivanje nemško in slovensko govorečih prebivalcev prejšnjih skupnih držav.
Poudaril je, da so bile Slovencem dane mnoge obljube, pred plebiscitom in po njem, zlasti z avstrijsko državno pogodbo. "V marsičem so bile obljube in zaveze izpolnjene, v mnogočem še ne," je opozoril Pahor. Dodal je, da Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika.
Pahor je v govoru še dejal, da se mu je večjezičnost vedno zdela veliko bogastvo, saj daje jezikovno in človeško širino ter zbližuje.
"Predstavljam si, da tudi tu ljudje lahko čutijo podobno. Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Sreča je na strani pogumnih," je ob koncu govora dejal slovenski predsednik in prav tako požel dolg aplavz.
Oba predsednika sta ob tej priložnosti v celovški Slomškovi hiši odprla prve dvojezične jasli.
Slovesnost, ki po sto letih ran združuje
Današnja osrednja prireditev ob obletnici v dvorani grbov v celovški deželni hiši se je začela s slavnostnim nagovorom obeh predsednikov. Prisoten je bil ves koroški politični vrh, več ministrov zvezne vlade in predstavniki slovenskih koroških organizacij. Slovenskega predsednika na uradnem obisku v Avstriji spremlja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki bo danes skupaj z avstrijsko ministrico Raab obiskala Šentjakob v Rožu. V tej občini so nedavno sprejeli odločitev, da bodo v vseh vaseh občine postavili dvojezične smerokaze in krajevne napise.
Sprejem z vojaškimi častmi ob pričetku uradnega obiska predsednika Pahorja v Celovcu in obeležitvi 100. obletnice koroškega plebiscita. @vanderbellen pic.twitter.com/o3wbHmefR5
— Borut Pahor (@BorutPahor) October 10, 2020
Janša: Izkoristimo sožitje
Premier Janez Janša je danes ob stoletnici koroškega plebiscita pozdravil načrte Avstrije glede izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Ob tem je poudaril, da je obletnica priložnost za oba naroda za refleksijo preteklosti in za preseganje zgodovinskih bremen, so sporočili iz kabineta premierja.
"Zavedanje, da prihodnost lahko gradimo samo na tem, kar nam je skupno in nas povezuje, je sporočilo, ki ga predajamo prihodnjim generacijam. Je sporočilo dveh narodov, ki gledata v prihodnost, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in prijateljstvu v družini evropskih narodov."
Premier Janez Janša
Janša je v sporočilu za javnost sporočil, da so se s članstvom v Evropski uniji v tem prostoru med Avstrijo in Slovenijo odprle priložnosti, ki jih v preteklosti ni bilo. "Naša skupna dolžnost do prihodnjih generacij je, da te priložnosti izkoristimo za nadaljnjo krepitev sožitja med slovensko in nemško govorečimi prebivalci dežele Koroške kot tudi med obema državama," je poudaril.
Opozorila, da ni vse v redu
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem ob današnji stoletnici koroškega plebiscita pripravlja popoldanske demonstracije na celovški železniški postaji. Te potekajo pod geslom 10. oktober - ni vzroka za praznovanje! Za antifašistični konsenz na Koroškem.
Kaj se je zgodilo pred natanko sto leti?
Mirovna pogodba v Saint Germainu z Avstrijo 10. 9. 1919 naj bi določila mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Spor je nastal predvsem zaradi Koroške, katere južni del so leta 1919 sicer zasedle jugoslovanske čete, vendar ob hudem oboroženem odporu krajevnih nemških sil.
Po posegu velesil je posebna ameriška komisija določila, da bo pripadnost širšega območja Celovške kotline, kjer je imelo veliko večino prebivalstvo slovenske narodnosti, odločil plebiscit. V ta namen je bilo območje razdeljeno v dve coni. Prva cona (cona A) s središčem v Velikovcu je bila pod zasedbo jugoslovanske vojske. Druga cona (cona B), ki je obsegala Celovec in območje severno od Vrbskega jezera, je ostala pod upravo Republike Avstrije. Določeno je bilo, da se plebiscit izvede najprej v coni A, če bo uspešen za jugoslovansko stran, pa še v coni B.
Na dan plebiscita pa je za Avstrijo glasovalo 59,1 odstotka (22.055 volivcev), za Kraljevino SHS pa 40,9 % (15.279) volivcev. Glasovi za Jugoslavijo so prihajali večinoma iz južnega brega Drave, a so bili precej razpršeni. Podrobnejša analiza rezultatov pokaže, da je precejšen del narodno zavednih Slovencev glasoval za Avstrijo, kar je bilo kasneje vir številnih analiz in iskanja vzrokov. Plebiscita v coni B niso izvedli.
Danes se na območju Avstrijske Koroške le še okoli 10 tisoč prebivalcev opredeljuje kot Slovence. Številne obljube Avstrije, ki je dajala pred in po plebiscitu glede zaščite manjšine, do danes niso bile izpolnjene, dogodek pa je usodno zaznamoval razvoj slovenskega naroda in meddržavnih odnosov.
A tako, da nas je samo 10000? Obljuba s figo v žepu.
Boljše odločitve takrat niso mogli izbrati. Danes bi jim bilo žal, če bi izbrali Slovenijo.