Konec januarja, ko bodo na Madžarskem praznovali tudi dan kulture in 200. obletnico pesnitve Himna pesnika Ferenca Kölcseyja, ki je temelj besedila madžarske narodne himne, bo madžarsko mesto Veszprém skupaj z regijo Bakony – Balaton prevzelo najprestižnejši kulturni naziv Evropske unije in postalo Evropska prestolnica kulture (EPK) 2023.
Eno najstarejših madžarskih mest, ki leži približno 15 kilometrov severno od Blatnega jezera, ima že bogato tradicijo glasbenih festivalov in že od nekdaj spada med tri najbolj kulturna mesta v državi. Leta 2019 je prejelo tudi Unescov naziv mesta glasbe, organizatorji EPK 2023 pa so si tudi pri tem postavili ambiciozen cilj, in sicer da bi Veszprém postal mesto, kjer se največ prebivalcev aktivno ukvarja z glasbo.
Veszprem in regija Bakony - Blatno jezero sicer ne bosta prva evropska kulturna prestolnica na Madžarskem. Pecs na jugu države si je naziv leta 2010 delil z nemškim Essnom in turškim Istanbulom. Ker zaradi pandemije covida-19 v preteklih letih ni bil izveden program EPK, si bo Veszprem naziv tokrat delil še z izbrancema iz preteklih dveh let: Temišvarjem v Romuniji in grškim mestom Elefsina.
Evropska prestolnica kulture (EPK) je najpomembnejša programska iniciativa kulturne politike Evropske unije. Glavni cilj EPK je zbližanje evropskih narodov skozi kulturo. Naziv evropske prestolnice kulture je odlična priložnost, da mesta spremenijo svojo podobo, se umestijo na svetovni zemljevid, privabijo več turistov in ponovno razmislijo o svojem razvoju s pomočjo kulture.
V Veszprému in še več kot stotih mestih ter vaseh v regiji Bakony se bo do konca prihodnjega leta tako zvrstilo več kot tri tisoč dogodkov, torej skoraj deset na dan. Program EPK 2023 so organizatorji razdelili na devet sklopov, v ospredju pa bo glasba, kajti ta ne pozna meja in jo razume vsakdo, pravijo organizatorji.
Med zanimivejšimi glasbenimi dogodki, ki jih napovedujejo do konca leta, bodo Veszprém Blues Festival, za katerega si želijo, da bi postal največja tovrstna prireditev na Madžarskem, julija bo 23. Veszprém Street Music Festival, kjer pričakujejo glasbenike z vsega sveta, septembra festival balkanske glasbe BALKAN:MOST, oktobra Chaconne festival in mednarodno srečanje izdelovalcev violin, novembra jazzovski festival ...
Ob tem bodo potekali tudi gastronomski dogodki. Jeseni bo, denimo, Balaton Wine Gourmet, na katerem bodo predstavili kulinarično dediščino regije in države ter njeno vinogradniško tradicijo. Regijo Bakony - Blatno jezero radi primerjajo celo s Toskano in Provanso.
Družinskemu obisku mesta je namenjen maj, ko potekajo tradicionalni Gizelini dnevi, ki potekajo med 5. in 10. majem. Festival v čast kraljici Gizele menda poteka že več kot tisoč let. Osrednje dogajanje je na trgu Óváros, kjer poteka tudi viteški turnir in srednjeveški sejem, prihodnje leto pa bo organizirano tudi veliko dogodkov za otroke. Celoten program in dogodki so v madžarskem, angleškem in nemškem jeziku dostopni TU.
Izleti v okolici
Regija, kjer je najbolj prepoznavna točka Blatno jezero, ki se ga oklepa oznaka madžarskega morja, je za obisk zanimiva zaradi številnih znamenitosti. Regija velja za pohodniški raj, zato privablja številne ljubitelje narave, prav tako območje tamkajšnjega višavja.
Brez dvoma pa je nujen obisk mesta Tihany na obali jezera, ki je sam po sebi balatonski dragulj. Po ozkih ulicah se obiskovalci lahko vzpnejo na vrh griča, kjer stoji starodaven samostan. S ploščadi pred samostanom pa se širi izjemen pogled na Balaton.
Tudi brez kulturnih dogodkov pa je Veszprém, ki je tudi med nominiranci za evropsko destinacijo leta 2023, vredno obiska. Staro madžarsko mesto se rado predstavlja kot mesto kraljic. Po ustnem izročilu je bila tu najljubša rezidenca kralja Štefana I. in njegove žene Gizele. Prav med vladavino prvega kraljevega para so ustanovili škofijo in z njuno podporo zgradili katedralo sv. Mihaela in nunski samostan Veszprémvölgy, kjer so po legendi izdelali oblačila za kronanje madžarskih kraljev. Gizela naj bi vezeno oblačilo podarila cerkvi v Veszprému, ta pa je po interpretaciji potomcev naselbino poimenovala "mesto kraljic". To je bilo z zakonom potrjeno leta 1216.
Katedrala sv. Mihaela je med mestnimi znamenitostmi, ki naj jih ne bi izpustili, prav tako grad Veszprém, škofovska palača, Gizelina kapela ter znameniti kip omenjenega kraljevega para, med sodobnejšimi pa pohvalijo živalski vrt in sprehajalno pot, ki ga povezuje z gradom.
Slovenija v pričakovanju 2025
V skladu s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta, ki upravlja aktivnost evropske prestolnice kulture, bosta leta 2025 dve evropski prestolnici kulture: ena v Nemčiji in druga v Sloveniji. Predsednik strokovnega sveta za evropsko prestolnico kulture je 18. decembra 2020 uradno sporočil, da se mestu Nova Gorica podeli naziv evropska prestolnica kulture 2025 v Sloveniji. Priporočilo je pripravil svet dvanajstih neodvisnih strokovnjakov, ki so na dvoinpoldnevnem spletnem zasedanju ocenjevali prijave štirih slovenskih mest iz ožjega izbora; Ljubljane, Nove Gorice, Pirana in Ptuja.
Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel je takrat dejala: "Čestitam mestu Nova Gorica, njegovim javnim organom, kulturnim ustanovam in prebivalcem za zmago na nacionalnem natečaju za evropsko prestolnico kulture v letu 2025. Po Mariboru leta 2012 bo to drugo slovensko mesto, ki bo nosilec tega naziva. Gostitev evropske prestolnice kulture je velika priložnost za mesto in regijo, da okrepita kulturne ambicije, umestita kulturo v osrčje svojih skupnosti in se več naučita drug o drugem – in o sebi. Skupaj s Chemnitzem v Nemčiji bo Nova Gorica del dinamičnega dvojca, ki bo čim bolje izkoristil ta naziv in zagotovil dolgoročne kulturne, ekonomske in družbene koristi."
