V tem in prihodnjem letu bomo o najmlajšem slovenskem mestu – Novi Gorici in njeni okolici pogosto pisali. In ne zgolj zaradi tega, ker je mesto vrtnic že tradicionalno prizorišče Žurnalovega Festivala za ljubitelje živali, temveč ker je Novo Gorico doletela čast, da bo leta 2025 nosilka prav posebnega naziva.
Skupaj s sosednjo Gorico bosta postali prvi čezmejni Evropski prestolnici kulture. Na tem območju se tako v prihodnjem letu obeta izjemno pester program in številni kulturni dogodki. Celotno dogajanje v prihodnjem letu si lahko pogledate na spletni strani dogodka.
To je za 13. največje slovensko mesto izjemna priložnost, da se še bolj utrdi na kulturno-turističnem zemljevidu in svetu predstavi svoje številne znamenitosti ter zanimivo zgodovino.
Naziv evropske prestolnice kulture je odlična priložnost, da mesta spremenijo svojo podobo, se umestijo na svetovni zemljevid, privabijo več turistov in ponovno razmislijo o svojem razvoju s pomočjo kulture. Nova Gorica ni prvo mesto, ki je v Slovenijo prineslo ta laskavi naziv. Maribor je naziv evropske prestolnice kulture nosil leta 2012.
Njen nastanek je vezan na čas po drugi svetovni vojni, ko so vzpostavili državno mejo, zaradi katere so Slovenci ostali brez svojega kulturnega, upravnega in gospodarskega središča v Gorici. Nova Gorica je mesto, ki je pravzaprav nastalo iz nič, Gorica je v pisnih virih prvič omenjena leta 1001. Disonantna dediščina modernističnega mesta in mesta s tisočletno zgodovino je zelo zapletena in večplastna.
Cilj projekta, utelešen v sloganu GO! Borderless, je predvsem preseganje mej, izjemno relevantna tema na poti k spravi. Utelešenje teh ciljev predstavlja kulturni in umetniški program. "Vztrajamo pri projektih vrhunske kakovosti, preseganje običajnega je eno naših ključnih vodil," pišejo organizatorji. Uradna otvoritev se bo odvila v soboto, 8. februarja 2025.
Vrhunci množičnosti v letu 2025
7.–9. februar: Vikend z uradno otvoritveno slovesnostjo (Umetniški program Od postaje do postaje bo povezal prebivalce obeh mest)
1.–9. maj: Pohod prijateljstva in Teden Evrope v sodelovanju z Evropsko prestolnico 2025 Chemnitz (Nemčija)
26.–28. september: Okusi brez meja (Stotisoči obiščejo regijo zaradi slastnih gastronomskih užitkov)
3. –5. december: Zaključna slovesnost & Prižig božičnih luči (Lumi e Lucci po italijansko, Ta veseli dan po slovensko – vsi imamo razloge za skupno slavje!)
Frančiškanski samostan Kostanjevica
Na Kostanjevici, prijaznem griču nad Gorico, najdemo veličasten samostan. Poleg obstoječe kapele ga je dal sezidati grof Matija Thurn. Skupaj s cerkvico ga je nato leta 1649 izročil redovnikom karmeličanom, ki so samostan občutno povečali. Leta 1811 je bila Kostanjevica dodeljena v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še danes. V 1. svetovni vojni sta bila cerkev in samostan zelo poškodovana, velik del bogate zbirke umetnin je bil uničen. Na srečo jim je uspelo rešiti nekaj izjemno dragocenih slik, ki krasijo današnji samostan.
Med največje dragocenosti samostana sodi še Škrabčeva knjižnica, imenovana po patru Stanislavu Škrabcu, največjem slovenskem jezikoslovcu, ki je na Kostanjevici živel več kot 40 let. Knjižnica je nastala je, ko so na Kostanjevico prenesli bogato svetogorsko knjižnico, ki je hranila dragocene tiske od 16. stoletja dalje. Danes hrani približno 10000 knjig in 30 prvotiskov (inkunabul), med katerimi je najstarejši iz leta 1476.
Sabotin
Za vse pohodniške navdušence je pravi naslov Sabotin, ki se s 609 metri nadmorske višine dviga tik ob Novi Gorici oziroma nad Solkanom. Vzpetina očara prav vsakogar. Čeprav je nekoliko nižja, nam vseeno nudi prelep pogled na Sveto Goro, Škabrijel, Vipavsko dolino, Kras, Furlansko nižino in Julijske Alpe. Prav zaradi prečudovitih razgledov je vzpetina priljubljena izletniška točka med pohodniki in kolesarji.
Solkanski most
Obisk Solkana ni privlačen le zaradi vzpetine Sabotin temveč tudi zaradi največjega železniškega mosta z največjim kamnitim lokom na svetu – Solkanskega mosta. Kot ključni objekt na drugi železniški povezavi med Trstom in Dunajem so ga zgradili leta 1906. S svojim 85 metrov dolgim lokom predstavlja tehnični spomenik.
Še posebej mlajši populaciji je zanimiva tudi vožnja z zgodovinskim muzejskim vlakom, ki ga vleče vleče parna lokomotiva ljubljanskega železniškega muzeja. Njegova pot vodi po čudoviti alpski pokrajini ob bregovih rek Soče, Idrijce, Bače in Save Bohinjke po bohinjski progi od Nove Gorice do Bleda.
Katero prečudovito vipavsko vasico se splača obiskati med postankom na Goriškem, smo opisali v tem članku, katere aktivnosti med obiskom Vipavske doline ne smete izpustiti pa tukaj. Dejavnosti in znamenitosti, ki jih ponuja Severna Primorska, je veliko, zato vam priporočamo, da brž začnete z raziskovanjem.
Mesto, ki nima nič od niča, klasično toilet Town mesto, opraviš potrebo, zapustiš in se ne vračaš.