Skoraj stoletje je minilo od zadnje celovite prenove Grajskega kopališča na Bledu, ki ne predstavlja le pomembne točke gorenjskega turističnega bisera, temveč tudi Slovenije in Evrope na sploh. Kopališču, ki ga upravlja javno občinsko podjetje Infrastruktura Bled, pa se očitno obeta nova podoba. V prenovo pa so se v podjetju odločili vključiti širšo javnost; v ta namen so na začetku januarja izvedli tudi javno tribuno z naslovom Grajsko kopališče, včeraj, danes, jutri. Na njej je več kot sto udeležencev debatiralo o njegovi prihodnosti, predlogih in o načrtih prenove. Sledil bo še javni natečaj za najboljšo arhitekturno rešitev.
"Na sploh je kopališče zelo dobro obiskano," je na tribuni poudaril direktor Infrastrukture Bled Janez Resman. Dodal je, da čeprav na račun vrhunske vzdrževanosti slišijo veliko pohval, so materiali že dotrajani in resnično potrebni obnove. Njihova želja je včasih zelo priljubljen beton zamenjati za les.
Ob tem obljublja, da bo kopališče ostalo javno, zna pa se zgoditi, da bo ponujalo nove produkte. Te bi po njegovih besedah čas sezone z dveh oziroma treh mesecev podaljšali na šest do osem mesecev. Prav tako bi na ta način zvišali raven ponudbe. "O tem bodo presodili stroka, prebivalci in lokalno gospodarstvo. Mi smo pripravljeni na vse možne rešitve," je še povedal Resman.
Požar pri železniški postaji Bled.
Ravno zaradi zavedanja o pomembnosti Bleda za slovenski turizem so se odločili za drugačen pristop od običajnega, ko projektne naloge nastajajo v zaprtem procesu. Z odprtim pristopom tako sledijo principom novega evropskega Bauhausa. "Ljudem, ki o tem prostoru nenazadnje vedo precej več kot mi, dajemo priložnost, da povedo svoje mnenje, izkušnje in želje, kaj v zvezi s tem prostorom narediti," je pojasnil Vrhovec in dodal, da se jim zdi pomembno pred začetkom kakršnegakoli načrtovalskega dela kar najširše odpreti prostor za javno razpravo tako laične kot strokovne javnosti. "To je enostavno preveč pomembna točka, da bi se sledilo viziji samo enega človeka. Poskusili bomo pionirsko vstopiti v proces participativnega urbanizma," je še poudaril Vrhovec.
