Slovenska pisateljska pot je trajnostni projekt Društva slovenskih pisateljev (DSP) in trenutno druži 104 rojstnih hiš in domačij literatov ali z njimi povezanih znamenitosti. DSP želi s projektom povezati različne kraje in pokrajine, kjer so ustvarjali slovenski pisatelji, nekaj lokacij pa se nahaja tudi v Avstriji in Italiji. Predstavljamo vam pet postaj poti.
Društvo slovenskih pisateljev je bilo ustanovljeno leta 1872. Takrat se je na pobudo Davorina Trstenjaka povezalo 52 književnikov. Med predsedniki društva so bili od ustanovitve tudi Oton Zupančič, Janez Menart, Ciril Kosmač in Tone Pavček.
Prešernova rojstna hiša v Vrbi
V Vrbi v občini Žirovnica na Gorenjskem stoji rojstna hiša največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Nastajala je že v 16. stoletju, današnjo podobo je dobila leta 1856. Združuje stilske prvine pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Hišo so kot muzej odprli že leta 1939. Za to je bil zaslužen predvsem pisatelj Fran Saleški Finžgar. V muzeju je še vedno na ogled zibelka, v kateri so zibali malega Prešerna. Od leta 1985 v hiši hranijo tudi bogato knjižno zbirko - prevode Prešernovih pesmi v različne jezike, 84 različnih izdaj Poezij in literaturo o življenju in delu Prešerna. Nedaleč od rojstne hiše lahko v Kranju obiščete Prešernovo hišo. Razstavljeni so med drugim originalni izvodi Prešernovih knjig in pesnikov in pesnikov osebni arhiv.
Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah
Nedaleč od znamenitosti posvečenih Prešernu se nahaja tudi rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Rojstna hiša (imenovana Dolenčeva kajža), skupaj s kozolcem in skednjem je danes muzej na prostem, ki velja za prikaz bivalne kulture kajžarske družine ob koncu 19. stoletja. Možno si je ogledati tako pritličje kot klet hiše, ki je nekoč služila kot hlev. Na ogled je pisateljeva zbirka s slikami, fotografijami, listinami in knjigami ter mnogo pristnega pohištva.
Spominska soba Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja v Velikih Laščah
Sredi Velikih Lašč na Dolenjskem lahko v Levstikovem domu obiščete spominsko sobo posvečeno Franu Levstiku in Josipu Stritarju. Stavba Levstikovega doma je bila zgrajena po drugi svetovni vojni in je od leta 1986 dom spominski sobi Frana Levstika in Josipa Stritarja. V spominski zbirki posvečeni Levstiku so shranjeni različni dokumenti, mnogi so bili ob otvoritvi prvič javno razstavljeni (npr. fotografija Miroslava Vilharja, ko je bil v zaporu zaradi Levstikovega pisanja v časopisu Naprej). Stritarjevo zbirko sestavljajo številni predmeti in dokumenti, ki so jih poklonili njegovi vnuki. Med drugim tudi doprsni Stritarjev kip in pisateljeva pisma. Blizu se nahaja tudi Trubarjeva domačijo, obiščete pa lahko tudi sloviti grad Turjak.
Spominska zbirka Otona Župančiča v Vinici
V belokranjskem naselju Vinica stoji rojstna hiša pesnika Otona Župančiča. Od leta 1951 je v njej urejena pesnikova spominska zbirka. Ob stoletnici rojstva Župančiča so zbirko razširili. Zbirka je sestavljena iz fotografij in dokumentarnega gradiva o pesnikovi družini, njegovem otroštvu in mladosti. V Beli krajine se nahaja tudi rojstna hiša pesnika in pisatelja Mirana Jarca.
Spominska hiša Ivana Cankarja v Vrhniki
Na naslovu Klanec 1 se nahaja Cankarjeva spominska hiša, ki je pomemben kulturni spomenik Vrhnike. Zgrajena je bila na mestu, kjer je nekoč stala koča, v kateri se je rodil Ivan Cankar. V hiši je na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje bivanjske razmere revnejše družine ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Razstavljeni so Cankarjevi prvotiski, fotografije pisatelja, njegovih sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov iz ljubljanskega in dunajskega obdobja ter njegovi avtoportreti in risbe. Na Notranjskem lahko obiščete tudi rojstno hišo Frana Milčinskega v župniji Lož.
Deževne dni izkoristite za branje
Obisk zbirk, posvečenih slovenskim pisateljem, vas bo popeljal v zdavnaj pozabljen čas, ko so ljudje večere preživeli ob skupnem branju. Žal si za branje Slovenke in Slovenci vzamejo vedno manj časa. Pobuda Med vrsticami, ki jo podpira 19 slovenskih literarnih ustvarjalcev, želi ta trend obrniti in prebivalce naše države spet navdušiti za branje. Ob svetovnem dnevu knjige 23. aprila je izšel poseben rokovnik, ki vsebuje žanrsko in tematsko raznolike zgodbe slovenskih ustvarjalcev (mdr. Feri Lainšček, Žiga X. Gombač in dr. Andrej Blatnik). Rokovnik lahko slovenske bralke in bralci prejmejo brezplačno, če se v tednu od 23. aprila do 29. aprila priključijo pobudi Med vrsticami. Za več informacij obiščite spletno mesto pobude.
