V Narodni knjižnici Brasilie so v sredo odprli razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove konvencije. V Niemayerjevi mojstrovini v srcu brazilske prestolnice je do 26. novembra na ogled 24 panelov, ki jih je o nematerialni kulturni dediščini Slovenije v evropskem letu kulturne dediščine pripravil Slovenski etnografski muzej.
Razstavo dopolnjujejo trije desetminutni posnetki, ki so se na ekranu neprekinjeno predvajali in podrobneje prikazovali tri elemente iz nesnovne kulturne dediščine: cerkljansko laufarijo, izdelovanje papirnatih rož in izdelovanje poprtnikov.
Kranjska klobasa, kislo zelje in pražen krompir
Na odprtju se je zbralo 150 obiskovalcev, od tega predstavniki vlade in lokalnih oblasti, diplomatski zbor, kulturniki, slovenska skupnost, novinarji, študenti in druga splošna javnost, ki so slovensko nematerialno dediščino lahko tudi okusili. Obiskovalcem so postregli s tradicionalnimi slovenskimi dobrotami kuharskih mojstrov družine Vidrik, ki je v Brazilijo emigrirala pred 120 leti.
Valdeir in Klaus Vidrik sta posebej za to priložnost pripravila domačo kranjsko klobaso, kislo zelje z gorčico in pražen krompir, lokalna pekarna Seleta pa je pripravila orehovo potico. Prvi je predstavil tudi svojo pravkar izdano knjigo, ki pripoveduje zgodovino njegove družine in družinsko tradicijo izdelovanja klobas, so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Braziliji.
Po Brasilii še v Sao Paolo Recife in Rio de Janeiro
K sodelovanju so povabili tudi znano brazilsko umetnico, ki ustvarja pod imenom Gri Alves. Za podlago svojih slik uporablja posebej pripravljen material iz bombaža, na katerega veze nit v tehniki križnega šiva brez kakršnekoli vnaprej narisane podlage ali modela. Ob razstavi o slovenski nesnovni dediščini so tako do konca meseca med drugim na ogled štiri njena dela, na katerih je upodobila naravne motive Slovenije: Triglav, pogled na Triglav z jezera Jasna, Bled in ljubljanski zmaj.
Po Brasilii bo razstava prihodnje leto predvidoma odpotovala v Sao Paulo, Recife in Rio de Janeiro. Veleposlaništvo jo je pripravilo v sodelovanju z Narodno knjižnico Brasilie, delegacijo Evropske Unije v Braziliji, Unescovo pisarno v Braziliji in ministrstvom za kulturo Brazilije - Inštitutom za kulturno dediščino (IPHAN). Predstavniki le-teh so pozdravili izvirno vsebinsko zasnovo razstave in se strinjali, da je kulturna dediščina nekaj, kar kljub kulturnim razlikam povezuje in s čemer se lahko poistovetimo, so še zapisali na veleposlaništvu.
