Ljubljanica ima med slovenskimi rekami posebno mesto. Pravimo ji tudi reka sedmih imen, saj se napaja iz številnih kraških ponikalnih voda v zaledju. Ob svojem prvem izviru se imenuje Trbuhovica, nato Obrh, pa Stržen, Rak, Pivka, Unica, vse dokler pri Vrhniki ne privre na površje kot Ljubljanica. Njena pot je dolga in razburljiva, večkrat ponikne in se spet prikaže na površju.
Njene izvire delimo na tri večje skupine: Močilnik, Retovje in Bistro. Poleg teh obstaja še večje število izvirov, studencev in pritokov. Tokrat bomo pozornost namenili prvemu, torej Močilniku.
Gre za izrazito zatrepno dolino, kjer se v Malo Ljubljanico stekajo izviri Velikega in Malega Močilnika. Slikovito dolino z vrsto izvirov zaznamujejo visoke prepadne stene, imenovane Hudičeve skale. Nad mostičkom v kotu doline je v skali vtisnjena tako imenovana "Jazonova pest." Ne potrebujemo dodajati, da gre za čudovito kuliso, ki se jo splača ogledati v živo. To lahko storimo peš oziroma s kolesom. Do označenega parkirišča nas vodi cesta.
Močilnik, kjer za obiskovalce obratuje tudi gostišče, velja za kraj, kjer se konča Ljubljansko barje in se začenja Kras. Nahaja se na nadmorski višini 305 metrov. Po legendi naj bi se tu končala plovba grških junakov – Jazona in Argonavtov po Ljubljanici. Na tem mestu so ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli proti Jadranskemu morju. Vrhnika se Argonavtov spomni vsako leto v času festivala Argonavtski dnevi, ki poteka v začetku junija.
Če tudi vas ne bo ujelo deževje, boste večino izvirov v skupini Močilnik in Retovlje lahko obiskali na krožni poti, ki je dolga okoli štiri kilometre in pol. Gre za lepo urejeno pot, primerno za vse starosti. Obisk je najbolj priporočljiv spomladi in zgodaj jeseni.
dezurni@styria-media.si
