Slovenci smo zaljubljeni v svojo zeleno in geografsko razgibano deželo, zato se trudimo, da bi ohranili biotsko bogate in slikovite naravne kotičke. To dokazuje tudi 48 zavarovanih večjih območij narave in naravnih parkov, 66 naravnih rezervatov in več kot 1200 naravnih spomenikov, ki skupaj obsegajo 13 % slovenskega ozemlja. V skupnosti parkov je v Sloveniji registriranih 15 naravnih parkov, ki jih s pomočjo spletne strani Naravni parki Slovenije predstavljamo spodaj. S svojo neokrnjeno naravo, mirom in izjemnimi razgledi ponujajo odličen pobeg od vsakdanjih tegob. Ste jih že obiskali?
Naravni parki so, kot to določa zakon o ohranjanju narave, v Sloveniji opredeljeni kot širša zavarovana območja, med katera spadajo narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, občina ali pa obe skupaj, v njih pa veljajo posebni varstveni režimi in prepovedi.
Triglavski narodni park
Na vrhu seznama naravnih parkov ne more biti nihče drug kot Triglavski narodni park, ki velja za edini narodni park v Sloveniji in ponuja pravo zakladnico narave. Ime je dobil po Triglavu, najvišjem slovenskem vrhu (2.864 metrov). V objemu idilične alpske pokrajine vas čakajo ledeniške doline, prijazne vasice, zeleni gozdovi, alpsko cvetje in visokogorski pašniki.
Kozjanski regijski park
Kozjanski park je eno naših najstarejših in največjih zavarovanih območij. S svojo razigrano krajinsko razgibanostjo in izjemno biotsko pestrostjo je obiskovalcem zanimiv v vseh letnih časih. Spomladi s cvetočimi sadovnjaki in travniki, poleti s parkovnimi dejavnostmi, jeseni s Praznikom kozjanskega jabolka in pozimi z mirom. Vabi tudi pregovorno dobra in odprta "kozjanska duša".
Regijski park Škocjanske jame
Regijski park Škocjanske jame leži na matičnem krasu. Jame kot ključni naravni spomenik parka, ki s svojimi razsežnimi dvoranami in pravim podzemnim "kanjonom" nobenega obiskovalca ne pustijo hladnega, so že od leta 1986 uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine.
Notranjski regijski park
Za območje Notranjskega regijskega parka so značilni izjemen preplet raznolike krajine, sobivanja ljudi z naravo ter veliko število kraških pojavov na površju in v podzemlju. Osrednje območje regijskega parka pa je zagotovo presihajoče Cerkniško jezero. Njegova največja poplavna površina je skoraj 29 km2. Voda v Cerkniško jezero priteka iz Loške doline skozi podzemske jame Velike Golobine, ki po skoraj dveh kilometrih podzemskega toka izvira na vzhodnem robu Cerkniškega jezera pri izvirih Obrh in Cemun.
Krajinski park Pivška jezera
Glavne zvezde te pokrajine so Pivška presihajoča jezera. V dolini jih lahko naštejemo 17. Skrivnostna jezerska pokrajina se spreminja z vsakim dnem, zato jo lahko obiskujemo vedno znova in vedno znova bo drugačna. Bogata kulturna dediščina, ki sega vse tja do kamene dobe, je zapisala zanimive zgodbe, ki jih je vredno raziskati. Narava kot največja umetnica, je poskrbela, da je potepanje po parku zanimivo v vseh letnih časih.
Krajinski park Goričko
Goričko je slikovita kulturna krajina razpršenih kmetij v nizkem gričevju. Mozaik travnikov, njiv, sadovnjakov, vinogradov in zaselkov se prepleta z vijugavimi potoki, obroblja pa ga gozd iglavcev in listavcev. Je slovenski del Trideželnega parka z Avstrijo in Madžarsko ter življenjski prostor evropsko ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Krajinski park Radensko polje
Krajinski park Radensko polje je izjemno kraško polje v občini Grosuplje, s številnimi tipičnimi kraškimi pojavi, ki tvorijo naravni mozaik travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. Krajinski park gradi dvignjen gozdnat obod, ki, kakor velikanska pleča, varuje skrivnosti tega izjemnega naravnega bisera. Značilni kraški pojavi se kažejo v obliki izrazitih retij/estavel, kraške ponorne jame, suhe kraške jame, izvirov, tipičnega kraškega osamelca, številnih manjših ponorov, vrtač ter ponikev.
Krajinski park Kolpa
Najpomembnejši del Krajinskega parka Kolpa, ki leži na skrajnem jugu države, je čista, topla in biotsko bogata reka Kolpa, ki v svojem toku večkrat spremeni svoj značaj: od gorskega hudournika do lenobne ravninske reke. Poleg poplavnih ravnic in strmih bregov se vzdolž mejne reke razprostirajo tudi belokranjski steljniki z bogatim prepletom živalskega in rastlinskega sveta z več kot 70 naravnimi vrednotami in 16 naravnimi spomeniki. Območje se lahko pohvali tudi s prisotnostjo velikih zveri: medveda, volka in risa.
Krajinski park Logarska dolina
Mnogi priznavajo, da je Logarska dolina, ki se zajeda v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp, ena najlepših ledeniških dolin v celotni alpski verigi. Ledenik je preoblikoval 9 km dolgo in do 500 m široko dolino, ki je bila zaradi številnih naravnih in kulturnih znamenitosti leta 1987 razglašena za krajinski park.
Krajinski park Ljubljansko barje
Ljubljansko barje je edinstven preplet travnikov, njiv, mejic in kanalov, kjer se zelene površine stikajo z nebom in Ljubljanico, reko, ki ga je skozi zgodovino tudi soustvarjala. Tu lahko človek odmisli mestni vrvež, sreča naravo ter se v miru posveti sebi in svojim mislim.
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Krajinski park se razprostira na severozahodnem delu Ljubljane. Obsega mestni park Tivoli ter gozdni prostor Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta s skupno površino 459 hektarov. Je najbolj obiskan krajinski park v Sloveniji, saj ga po ocenah obišče skoraj dva milijona obiskovalcev letno. Na območju parka se obiskovalci rekreirajo, iščejo sprostitev in navdih.
Krajinski park Debeli rtič
Krajinski park Debeli rtič leži na skrajnem koncu Ankaranskega polotoka. Osrčje parka je istoimenski rt s flišnim klifom, naravnim morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena in predstavlja eno ključnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti slovenske obale.
Krajinski park Sečoveljske soline
Sečoveljske soline so skupaj z bližnjimi v Strunjanu ene zadnjih solin v Sredozemlju, kjer se sol pridobiva ročno po več sto let stari metodi. Tradicionalna, do narave in ljudi prijazna metoda pridelave soli je skozi čas omogočila razvoj posebnih življenjskih okolij v solnih bazenih in ob njih. V Sečoveljskih solinah narava in človek živita z roko v roki.
Krajinski park Strunjan
Krajinski park Strunjan je edinstven, ohranjen košček narave Tržaškega zaliva, ki se razkriva skozi podobe, ki jih že tisočletja ustvarja morje. Kažejo se v naravni in kulturni dediščini, ki jima je morje dalo življenje in domačini pomen.
Naravni rezervat Škocjanski zatok
Na meji med morjem in kopnim, kjer sta se reki Rižana in Badaševica nekdaj izlivali v morje, je Naravni rezervat Škocjanski zatok: zadnja priča otoške preteklosti Kopra ter naše največje polslano mokrišče, ki je dandanes spet naravni biser, zahvaljujoč človeški ljubezni in predanosti.
