Pisalo se je leto 1953, ko je na pobudo vsestranskega planinca, markacista in vodnika Ivana Šumljaka nastala najbolj znana, najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji – Slovenska planinska pot (SPP). Omenjena transverzala, ki velja tudi za eno najstarejših poti v Evropi in širše v svetu, je dolga 614,7 kilometra in predstavlja izziv za vsakega planinca. Prične se v Mariboru in poteka čez Pohorje ter se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Pot lahko prehodimo v 37 dneh, medtem naredimo za skupno 37.000 metrov vzpona in 37.600 metrov spusta, ter gremo mimo 49 obveznih in še 6 opcijskih planinskih koč ter osvojimo 21 različnih vrhov.
Kar predstavnike PZS najbolj veseli je to, da je dnevnik, oziroma planinarjenje na sploh, vse bolj priljubljen hobi tudi med mladimi. Kot razkrije predstavnica PZS, žige radi zbirajo tako otroci kot odrasli. "Vsak žig, ki ga imaš v dnevniku, je povezan z določenim spominom, ki te ponese nazaj na vrhove in poti, ki si jih prehodil," eno izmed glavnih namenov dnevnika izpostavi Barbara Gradič Oset s PZS.
Do današnjega dne so v njihovo evidenco prejeli že okoli 10.500 dnevnikov pohodnikov, ki so pot v celoti prehodili in za to prejeli častni znak. Medtem ko večina pot prehodi enkrat, nekateri dvakrat ali štirikrat, obstaja rekorder, ki jo je prehodil že 10-krat.
Kako hitro se dnevnik zapolni, je odvisno od posameznika: "Nekateri pot vzamejo kot poseben izziv in postavljajo časovne rekorde. Večina žige zbira ne sekvenčno, vrh za vrhom skozi več let. Nekateri planinci pa jo vzamejo tako, kot je bila namenjena. Počasi, da se lahko naužiješ narave in kulture, in da spoznaš večino slovenskega gorskega sveta," pove predstavnica PZS.
Pogosto pa tako mladi kot stari pohodniki Slovenijo radi raziščejo tudi širše. 1991 je bila odprta nova obhodnica; Razširjena slovenska planinska pot, ki nas vabi na posamezne vrhove, ki so razpršene po celotni Sloveniji. Na voljo je tudi vodnik omenjene poti.
Do sedaj 24 izdaj
Dnevnik je skozi leta spreminjal svojo podobo, pred kratkim pa so na PZS v potrditev prejeli dnevnik prve izdaje iz leta 1953. Takrat na primer ni bilo okvirčkov za žige in so bili našteti le vrhovi. S časom se je dodalo okvirčke za žige, kar je znatno povečalo preglednost dnevnika. Do sedaj so izdali 24 izdaj, pri čemer je bila večina ponatisov, nekaj pa je bilo tudi dopolnjenih izdaj. Ker so želeli pot še približati pohodnikom, so leta 2018 vodnik Slovenska planinska pot izdali v treh delih.
V prihodnosti jo sicer nameravajo še bolj približati planincem, zato bodo na krajih ob SPP informativne table začeli nadomeščati z zanimivimi vsebinami za obiskovalce. Prejšnji mesec so potrdili tudi logotip SPP, s katerim želijo prepoznavnost poti dodatno povečati.
Za konec predstavnica PZS k hoji po Slovenski planinski poti povabi vse planince, ki so sposobni gibanja tako po lahkih kot po zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh. Saj je pot speljana tako, da si planinec počasi pridobiva izkušnje preko Pohorja vse do bolj zahtevnih poti v Kamniško Savinjskih Alpah in naprej na zelo zahtevne planinske poti, ki zahtevajo popolno opremljenost, ne le s pohodnimi čevlji in opremo v nahrbtniku, temveč tudi s čelado na glavi in ob pomoči samovarovalnega kompleta.
"Vedno pa je najbolje zaupati svojemu občutku. Če nismo prepričani vase, je bolje obrniti in poskusiti kdaj drugič. Prehojena SPP je osebni dosežek, ki vsakemu posamezniku predstavlja nekaj svojega. Nekaterim prinese posebno samozaupanje in samozavest, nekaterim pa preprosto pomeni odlično zabavo," sklene Gradič Osetova.
