Razstavljal je sicer že v Španiji, Belgiji, Danski in Združenih državah, poleg popotniške, umetniške in komercialne fotografije se ukvarja tudi s poučevanje v španiji in Mehiki, ter prireja fotografska potovanja po celem svetu. Prav zato smo ga prosili, da z nami deli nekaj svojih popotniških izkušenj skozi oči fotografa, ki prvič razstavlja v naši državi ...
Zakaj ste se odločili razstavljati v Sloveniji?
Imel sem priložnost spoznati slovensko fotografinjo Mašo Lancner, ki je promotorska razstave. S svojimi pozitivnimi opisi Slovenije mi je omogočila, da sem skozi njene oči spoznal pravljičnost vaše države. Od apnenca, ki ga je milijone let erodiral dež in ustvaril podzemni svet z neštetimi potmi, do neokrnjene narave. V njenem pripovedovanju pa sem se zaljubil v njene opise o mestnem središču Ljubljane, njenem gradu, muzejih, terasah ob Ljubljanici, palačah in tako dalje.
Ponavadi ne potujem s kakršnimi koli pričakovanji o državi. Ko pridem v določen kraj se enostavno prepustim in vpijem, kar najdem. Sem pa o Sloveniji prebral zelo veliko in mislim, da je neizmerno bogata država, ki ponuja svetu veliko tako geografsko kot kulturno.
Katera fotografija vam je od razstavljenih del v Sloveniji najbolj všeč?
Vsa moja dela imajo poseben pomen, saj so del mene. Če pa bi morala izbrati enega, bi bila to tista, ki sem jo poimenovala "devica", etiopska ženska, ki me je od vstopa v njeno hišo osvojila z nenavadno silo. Njen položaj rok z žigom device in obraz miru sta me zelo vznemirjala (fotografija zgoraj).
Veliko potujete in fotografirate. Se odnos do fotografij zelo razlikuje od dražave do države?
Če sem med potovanji po svetu kaj opazil, je to, da je človek izjemen in edinstven tako za dobro kot za slabo. Med seboj imamo popolnoma različne kulture, vendar vsi čutijo potrebo in željo, da bi se počutili del skupnosti, da bi ljubili in bili ljubljeni, vsem je enaka tudi želja po preživetju. To želim pokazati tudi v svojih slikah, zato spoznam življenje vsakega človeka, ki ga fotografiram.
Svetloba in minljivost
Ob odprtju rastave Zastrta svetloba / Prosojne sence je kustosinja Katarina Brešan povzela opis avtorja: "Navadno nismo sposobni videti skozi svetlobo, naš pogled je omejen na osvetljene površine. Zaradi hitrosti podob, ki se nam vsak dan pletejo po glavi, nismo sposobni poglobiti pomena odsotnosti svetlobe. Sence so skrivnostne, nedefinirane in oživijo predmete, ki so potopljene v njih.
Sence so brezoblične, nedoločene in kaotične. Napeljujejo nas k ugibanju, ker so čutne in skrivnostne.
Svetloba je oblikovana, opredeljena in urejena. Namiguje na resnico, ker je razmišljujoča in odkrita.
Prepletanje svetlobe in senc ustvarja olajšanje in živahnost s hkratnim kontrastom med različnimi oblikami, kar je namen serije. Poudarek ni na posnemanju svetlobe ampak na njeni konceptualizaciji. Svetloba in sence ustvarjajo brezčasne portrete in jih postavljajo na določena mesta ter v dragocene trenutke. Minevanje časa me je vedno motilo, zato se pojavlja v vseh mojih delih, v "neresnični nezavesti" moje vizualne knjižnice.
Ravnotežje je ključ do vsega."
Pri tem kustosinja Katarina Brešan dodaja, da sta tako razvidna dva osnovna koncepta, ki jima sledi avtor: kontrast med svetlobo in senco ter problematika minevanja časa.
Portreti so po njenih besedah vsem nam skupni, ker nam je vsem skupno življenje in obstajanje, ne glede na katerem koncu sveta – in seveda minevanje časa: "Ravno ostareli obrazi, ki zrejo naravnost v nas, nas opozarjajo na minevanje, ki avtorja tako moti."
Razstavo si lahko ogledate do petka 18. oktobra na naslovu: Ulica 9. septembra 72, Vrtojba, 5290 Šepeter pri Gorici.
Razstava je nastala kot rezultat podjetniške izmenjave med Mašo Lancner in Jorgejem P. D., ki jo je sofinancirala Univerza na Primorskem, v okviru projekta OPEN EYE 9, podprtega prek programa Erasmus za mlade podjetnike.
