V prazni Ljubljani, ki počasi že pridobiva praznično podobo, življenje vsaj na videz teče dalje. Medtem ko je večina trgovin in restavracij zaprtih, je pogled na cesto bolj živahen. Zdi se, da se tam v zadnje pol leta ni spremenilo nič; javni prevoz je ponovno vzpostavljen (pa čeprav po poletnem voznem redu), še vedno se lahko znajdemo v prometnih zastojih, pa tudi taksiji množično vozijo po slovenski prestolnici. Razlika je le v tem, da taksisti bolj kot ne prevažajo predvsem sami sebe, saj povpraševanja po njihovih storitvah v tem času ni veliko.

Prihodnost taksi službe je bila že pred letošnjim letom negotova, epidemija pa je vse skupaj le še poslabšala. Ljudje množično zapuščajo sektor, nekatere grobe ocene pravijo, da jih je v slovenski prestolnici od 800 do 1000, ostajajo le najbolj zvesti in predani svojemu poklicu. Med drugimi sta to Silvo in Mojca iz taksi službe Laguna, ki je v letošnjem letu poslovala z več kot 70-odstotno izgubo. Delo taksista opravljata že več desetletij, a čeprav večna optimista, tudi sama menita, da se jim ne piše nič dobrega.

Saša Despot

"Na dan prejmemo le od dvajset do trideset odstotkov klicev kot pred krizo. Telefon se mi sprazni zaradi igranja igric med delovnim časom. Ne vem, kako bomo preživeli. Če ne, bomo šli na Parmovo na zavod ali pa na socialno in adijo. Druge ne bo," s kislim nasmeškom pove zaposlena pri taksi službi Laguna, ki ima za sabo kar nekaj prevoženih kilometrov. Čeprav se ji na njenem delovnem mestu zgodi marsikaj, pri čemer so posebej pestre prigode z nočnih izmen, pri delu uživa. Če ne bi, bi le s težavo vztrajala.

Podobnega mnenja je njen sodelavec Silvo, ki se je za volan taksija prvič usedel sredi 90. letih, od takrat pa ga je spustil le poredko. Z grenkobo priznava, da je trenutna situacija precej drugačna. Vse skupaj se odraža tudi na vzdušju v taksiju. "Taksi vozim z užitkom, saj se ti vseskozi nekaj dogaja. Sedaj pa ni več te vneme. Ljudje so bolj nastrojeni, vsem se nekam mudi in ni več sproščenosti. Vidi se, da je kriza in manjka pozitivne energije. Tudi napitnine je manj. Včasih je bila višja od same vožnje," nostalgično pripoveduje.

Intervju Avto Uber v Sloveniji: "Cena bo narasla, kakovost storitve bo padla"

Konkurence je veliko, a se tudi ta vztrajno krči. Napoveduje se še prihod storitve za naročanje prevozov Uber, ki bi sektor še bolj osiromašil. Na to potezo sogovornika gledata kritično, saj sta mnenja, da bi morali vodilni najprej poskrbeti za že obstoječi kader. Prepričana sta, da "samo gledajo, kje in kako nas bodo oglobili oziroma izkoristil". Na tem mestu omenita letno občinsko takso v višini 200 evrov, ki jo mora plačati vsako vozilo za uporabo taksi postajališč v Ljubljani, vendar se obregneta ob njihovo število. To se je v zadnjih letih s približno 200 znižalo na 70. Ob tem dodata, da se veliko postajališč nahaja na ostrih robnikih, ki vozilom niso prijazni.

Najbolj ju jezi brezbrižen odnos vladajočih do njihovega sektorja, kar najbolje orišeta s šopom še neuporabljenih 'Počivalškovih mask'. Te so taksisti prejeli v času prvega vala in še to po dolgotrajnem prigovarjanju direktorice družbe. "Nihče se ne obrne na našo branžo, da bi nam pomagal, dal morda subvencijo za gorivo, da bi lahko tudi mi pomagali. Niso nas zaprli, saj smo nujni subjekt za urgentne zadeve. Ves čas smo na prvi bojni liniji. Dali so nam le Počivalškove maske. Ko smo jih dobili, smo morali podpisati, da so kirurške. Takrat smo bili veseli, da smo vsaj nekaj prejeli od države. Potem pa smo jih prišli dvignit in ugotovili, da jih ne moremo nositi niti dve minuti, saj te vse ožuli, z njimi tudi oteženo dihaš," z resnim tonom pove Silvo, medtem ko je v rokah premetaval kup omenjenih mask, ki vse od takrat samevajo na mizi njihove pisarne.

Saša Despot

Število podarjenih mask bi zadostovalo le za en dan, a so takrat hitro uvideli, da na državo ne gre računati. Sami so se hitro organizirali, na lastne stroške kupili nujno opremo in nadaljevali z delom. Sedaj taksisti opravljajo tudi priložnostno delo. Za stranke po njihovem naročilu opravljajo nakupe. Razmišljajo tudi o dostavljanju hrane, da bi promet dvignili vsaj do te mere, da bodo lahko preživeli. 

Nanje pa so pozabili tudi z vidika priporočil, saj jih morajo še sedaj na spletu iskati sami. Ob tem jim ne gre na roko niti inšpekcija, ki nanje preži na vsakem koraku. "Nedavno so delali kontrole, če imamo na vozilih obvestila o obveznem nošenju mask, kljub temu da tega nikoli niso sploh omenili, da je obvezno," omenita sogovornika.

negotova prihodnost Popotnik "Deležni smo bili enakih ukrepov kot tisti, ki jim je promet upadel za 20 odstotkov"

Opravljajo tudi delo terapevta

Čeprav je nenapisan pogoj za dobrega taksista tudi komunikativnost, naša sogovornika, o trenutni situaciji nimata več kaj pripomnit. Raje se spominjata dni, ko je posel cvetel.

Mojci je v spominu ostal dogodek izpred časov, ko smo v Sloveniji še poslovali s tolarji. V centru Ljubljane je pobrala dva fanta in ju dostavila v bližini osrednje Mercator poslovalnice za Bežigradom. Tu pa so se stvari začele zapletati. Eden izmed fantov, ki je bil zadolžen za plačilo, ni želel plačati polne cene. Ko se je že namenil iz avta, kjer je pri bližnjih garažah potrebo opravljal njegov kolega, ga je Mojca ujela in zahtevala plačilo celotnega zneska vožnje. Začel se ji je približevati in posmehovati, da mu "itak nič ne more". To izjavo je verjetno kasneje obžaloval, saj mu Mojca ni ostala dolžna in je prejel udarec, ko je najmanj pričakoval. V istem trenutku je dogajanje pritegnilo pozornost njegovega prijatelja, ki se je obrnil in ob tem nehote poškropil prijatelja, ležečega na tleh. Ni mu preostalo drugega, kot da je plačal preostanek in dogodek svojim prijateljem raje zamolčal.

Saša Despot

Da na svojem mestu srečata najrazličnejše posameznike, je sogovornikoma eden izmed plusov njunega dela. A sta iskrena, da vse stranke niso prijetne. Kakšen profil človeka je posameznik, začutita takoj, ko ta vstopi v avto. Menita, da morajo imeli taksisti tudi občutek delo z ljudmi. "Imamo dve vrsti ljudi; pozitivne in negativne. Slednje začutiš takoj, na očeh jim piše. To pride z leti izkušenj," meni Silvo.

Njuno delo je hkrati tudi delo terapevta, saj se ne zgodi redko, da se jim stranke izpovejo. Zlasti starejše generacije naročajo taksi predvsem zaradi pogovora. "Povedo nam vse tako natančno, kot da bi imela pred seboj njihovo kartoteko. Skoraj tako, kot da so prišli k spovedi," smeje doda Mojca in omeni, da ogromno naredijo že s poslušanjem. Žalosti ju, da so kljub temu, da predstavljajo pomemben člen mesta, v očeh ljudi prepogosto spregledani in premalo cenjeni.