Zadnje dni oziroma tedne so po različnih medijih zaokrožili posnetki različnih krajev ob obali, kjer se ljudje drenjajo na plaži. Tudi hoteli in namestitve poročajo o skoraj 100 odstotni zasedenosti. In ker slika pove več kot tisoč besed, še bolje pa je stvari videti na lastne oči, smo se odpravili na Obalo preveriti dejansko stanje.

Če smo iz preteklih let vajeni, da zna biti že pot do morja stresna, in se jo marsikateremu neučakancu odsvetuje, je tokratno potovanje po slovenskih 50 odtenkih sive minil kot bi migni. Tako presenetljivo nemoteno, da smo vse do cilja pričakovali zastoje pri vsakem naslednjem kraju, teh pa ni bilo od nikoder. Poleg nekaterih osebnih avtomobilov, pri čemer je bilo avtodomov in avtov s prikolicami, ki sicer številčno romajo v smeri meje, le za peščico, so nam družbo delali le mnogoštevilni tovornjaki.

Že v Izoli smo bili seznanjeni z realnostjo. Glavno parkirišče je bilo skoraj polno, ljudje pa so se otovorjeni s hladilnimi torbami in vodnimi pripomočki odpravljali na plažo. Če je bil center mesta v dopoldanskih urah še v fazi prebujanja in so restavracije ter lokali goste šele pričakovali, je bila mestna plaža Svetilnik že dodobra zapolnjena. Razen redkih glasov tujcev je po plaži odmevala pestra domača govorica.

Ko smo vstopili v bližnji Hotel Marina, nas je pričakal prizor, ki ga ob obisku ljubljanskih hotelov pred dvema tednoma nismo doživeli. Ni bilo moč spregledati, da je vodja recepcije na koncu z močmi, saj so jo gostje potrebovali na vseh koncih; novodošlim je usmerjala na prostor za parkiranje, sprejemala je nove goste, pospravljala mize pred vhodom, poleg tega pa še iskala telefonsko številko bližnjega pediatra za gostjo in ji v naglici sprva dala napačno. V opravičilo ji je v angleščini razložila: "Danes je res kaotičen dan." in potrdila, da so te dni hoteli na Obali polno zaposleni.  pozor Popotnik Na to se pripravite, če greste na morje

Od 1. junija so imeli v Hotelu Marina že 675 slovenskih gostov, ki so opravili 45 odstotkov vseh nočitev, od tega je bilo koriščenih bonov 270, takoj za domačimi gosti, ki na novo odkrivajo slovensko obalo, sledijo severni sosedi Avstrijci, ki jih je bilo 350 in so zapolnili 25 odstotkov vseh nočitev, prejšnja leta izjemno številčnih Italijanov pa so našteli le 120.

Če bi želeli za dalj časa dopustovati v omenjenem trizvezdičnem hotelu, vse do konca avgusta to ne bi bilo mogoče, saj so hotelske kapacitete skoraj popolnoma zasedene, najdejo se le še posamezni krajši termini, ki jih številni (tuji) gostje še vedno mrzlično odpovedujejo.

Vsi niso tako zadovoljni 

Sladke skrbi hotelskih in namestitvenih ponudnikov pa so po drugi strani pobožna želja gostincev in prodajalcev suvenirjev. Zaposlenega v restavraciji Ribič, ki se nahaja tik ob izolski marini, smo zmotili med odpiranjem restavracije. Sprva zadržan možakar, piranskega porekla, se je kasneje vendarle razgovoril o letošnji sezoni, ki jo želi čim prej pozabiti.

Najbolje jo lahko ponazorimo z njegovimi besedami: "To leto bi bilo najbolje izbrisati in iti na novo. Ljudi je dosti manj, Italijanov praktično ni, lahko bi jih naštel na prste ene roke. Nekaj je Avstrijcev in Nemcev. Glavnina so domačini, ki jih je približno 80 odstotkov. Domači gosti so nas letos rešili in naj kar ostanejo tu. Z nestrpnostjo pričakujemo avgust, za naprej se pa bojim, kako bo. Obisk je po navadi trajal do začetka novembra, nato je začel padati in do Prešernovega dneva ga ni bilo nič. Pozimi že tako nikoli ni bilo dela. Se bojim, kaj bo prinesel ta virus, nihče ni pričakoval, da bo od meseca marca do maja in še dlje. Najlepše vikende in praznike nam je vzel."

Četudi pogled na bližnjo plažo in okolico razkriva množico ljudi, ki uživa v poletnih radostih, gostinec z več kot 40 letnimi izkušnjami v gostinstvu razkrije, da število ljudi na plaži ne pove vsega.

"Morate pogledati, kaj ljudje jejo, če se sploh kaj premikajo s plaže in kam gredo po času na plaži. Razumem, da nimajo denarja, meni je to povsem jasno. Mi lahko poleti kupimo avion, pozimi pa le a od aviona. Vendar smo gostinci drugačni, ko kam odpotujemo, saj rečemo 'ah, ne bom nič kuhal'. S temi boni so prišli ljudje, ki pred tem tu še nikoli niso bili, vendar ne vemo, če se bodo kdaj vrnili," potoži  in navrže razliko med tujci in Slovenci, ki naj bi bili bolj zahtevni, ker si želijo več pozornosti, prav tako pa niso ravno poznani po razmetavanju denarja.

Čeprav je sogovornik hvalažen, da je država uvedla turistične bone, ga žalosti, da  nekaj pomoči ni namenila tudi gostinskim ponudnikom. Predvsem pa pogreša sodelovanje z ostalimi gostinci v Izoli, saj po njegovih besedah tam vsak dela za sebe in si med seboj ne pomagajo z določitvijo spodnje cene: "Mi imamo kalamare po 9 evrov, eni za 15, spet drugi pa za 7 evrov. Kaj jim ponudijo za 7 evrov, ne vem. Mi se držimo regularne cene, porcija pa mora biti taka, kot so nas učili v šoli." Doda, da so cene pri njih po večini ostale nespremenjene, nekatere so celo znižali.

reportaža Popotnik "Stanje je katastrofalno"

Nekaj korakov stran od restavracije Ribič nas vonj po sivki popelje k stojnici s suvenirji, kjer nam lastnik odkrito pove, da je za polovico manj prometa kot lani. "Komaj bomo pokrili stroške za najemnino strojnice in plačila delavcev. Tujci so včasih veliko zapravljali, domači letos skoraj nič. Ne vem, če bomo preživeli zimo. Komaj čakamo, da bo tega s***** konec," med prekladanjem robe nič kaj optimistično zaključi pripoved.

Domačinka, ki je ta dan pomagala na stojnici s suvenirji, pove, da so te dni mesto in še posebej plaže nabito polne, zato se domačini teh trenutno izogibajo. "Če grem na plažo, to storim pozno zvečer ali pa zgodaj zjutraj, ker pravijo, da je prenatrpano. Domačini skoraj ne hodimo, na plaži sem bila enkrat do sedaj," pojasni.

dobra obiskanost Popotnik V temu delu turizma se kriza ne pozna

Večina gostov je sicer Slovencev, za katere pa domačinka nima prav lepih besed, saj kultura obnašanja po njenem pričevanju ni na visokem nivoju: "Po cesti, v trgovine in lokale hodijo brez majice. Jaz pa naj zraven enega nabitega moškega brez majice, ki mu po telesu teče pot, jem kosilo?"

Tudi v drugih obmorskih krajih gneča

Po obisku Izole nas je pot vodila mimo Strunjana, kjer sta o številnih gostih pričali že nabito polni plačljivi parkirišči. Na njem smo tuje registrske oznake našli le s težavo, saj jih je bilo v primerjavi z domačimi, med katerimi so prevladovale predvsem tiste iz osrednje Slovenije in domače koprske, le za peščico.

Med slikovito vožnjo po slovenski obali smo se mimo živahnega Portoroža, kjer so bili lokali kljub relativno zgodnji uri že lepo zapolnjeni, še bolj pa je bila polna Centralna plaža Portorož, odpeljali do mesta soli – Pirana.

Tudi v našem najlepšem obmorskem mestu, ki se je razvijalo pod vplivom bližnjih Benetk, smo pričakovali razigrano dopoldne. Zato nas je še nekoliko zaspan Piran izjemno presenetil. Po navadi dobro oblegano središče Pirana – Tartinijev trg je za čas našega obiska bolj kot ne samevalo. Razen delavca javnega podjetja, izpod rok katerega je Tartinijev trg dobival novo, še svetlejšo podobo, je bilo na njem le malo, in še to večinoma mimobežnih, ljudi, maloštevilčni so bili tudi gosti v sosednjih lokalih.

Pri nas Popotnik Turistov ni več, stenice so ostale

Dokaj prazna pa je bila tudi plaža Fornače, tik ob parkirišču Pirana, medtem ko je bilo znatno več kopalcev na plažah Tartini in Prešeren. A še vseeno ne toliko kot v sosednjih mestih.

Pred odhodom smo preverili še, s kakšnim obiskom se soočajo v najbolj znanem piranskem Akvariju. Delavec na blagajni nam je omenil, da so kljub slabemu začetku v maju, ko se je Akvarij ponovno odprl, s sedanjimi številkami zadovoljni. Večinoma gre za domače goste, ki se razen izjem, "ki jih prepoznaš že pri vstopu, ko se nekoliko nosijo" po večini obnašajo primerno.

pri nas Popotnik Če želite na počitnice v te kraje, bolje preverite razpoložjivost!

Po njegovih besedah pa se center Pirana v poletnih dneh zapolni ob večerih, ko v lokalih igra tudi živa muzika.