Čeprav je obiskovala naravoslovno gimnazijo, se je Mateja Kregar Gliha po končanem šolanju odločila za turistično fakulteto v Opatiji. K odločitvi je pretehtala želja po delu z ljudmi in opravljanje dela turistične vodnice se je zdela idealna izbira. Po izpopolnjevanju znanja tujih jezikov, zaradi katerih jo je pot po končani fakulteti za eno leto vodila v Anglijo, je tako začela z opravljanjem svojega sanjskega poklica in v njem ostala vse do danes.
Prizna, da je epidemija v veliki meri posegla v njihovo delo, marsikdo je takrat omenjeno branžo zapustil, ali pa si poiskal dopolnilno dejavnost za zaslužek. "Na takšno situacijo ni bil pripravljen nihče. V zgodovini človeštva se to še ni zgodilo, vsaj ne na takem svetovnem nivoju in tako čez noč. Epidemija je pokazala, da smo na kritične situacije premalo pripravljeni. Turistični vodniki smo pred epidemijo živeli iz sezone v sezono, sedaj pa smo ugotovili, da je treba imeti tudi nekaj na strani, v primeru, da se ti kaj zgodi, morda zboliš, se poškoduješ," razlaga.
V zadnjih dveh letih so se turistični vodniki bolj povezali s slovenskimi gosti, ki so bili pred tem pogosto na stranskem tiru. Zanje so morali vodenja prilagoditi, saj so domači gostje bolje seznanjeni z zgodovino in kulturo Slovenije. Sama to vidi kot izziv za vodnika, ki ne ve, katere podatke gosti že posedujejo in kakšno je njihovo znanje. Prav zaradi tega so po navadi pričakovanja in zahteve slovenskih gostov večji ter jih je težje zadovoljiti.
V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo bodo v aprilu ponovno na voljo brezplačna turistična vodenja, več bo znano kmalu, prav tako je možno koristiti nove turistične bone za omenjeno storitev.
Med seboj se razlikujejo tudi ostali narodi, prav vsak ima svoje karakteristike, ki jih je treba vzeti v zakup: "Angleško govoreči narodi od nas zahtevajo veliko pozornosti, pogosto znajo biti precej nebogljeni in potrebujejo veliko napotkov. Američani so navdušeni, če zgodovino države damo v širši kontekst, medtem ko Avstralci obožujejo tematike na področju narave in okolja. Nemci predvsem spoštujejo in veliko pozornosti posvečajo zgodovini in kulturi, Italijani pa so bolj lahkotni in zadovoljni že, če jim ponudiš kaj za pojesti in popiti,« v smehu pove turistična vodnica in se dotakne še hrvaških ter srbskih gostov, ki so nad Slovenijo navdušeni in jo vidijo kot vzor: "Ko jih vodiš, se počutiš kot 'ta glavni na trgu'."
Vse tujce Slovenija očara zaradi čistoče, ki je ne spregledajo niti na spletnih vodenjih. Preseneti jih urejenost domov in skrb za rože ter pestrost ponudbe lokalne zelenjave in sadja na tržnici. Navdušeni pa so tudi na prijaznostjo in gostoljubnostjo mladih, ki so v tujih mestih pogosto odtujeni. Zbode jih nizka stopnja storitev v lokalih in kavarnah, predvsem površno serviranje vin. "Za višji nivo obiskovalcev se bomo morali bolj potruditi, da se storitve zvišajo v vseh lokalih, ne samo v top restavracijah, kjer so te že sedaj na visokem nivoju. Tudi v navadnih restavracijah opažam, da se streže enkrat z leve drugič z desne. Tujci so navajeni drugače. Peša tudi naš potniški promet," možne izboljšave navede turistična vodnica, ki pa je nad splošnim razvojem Slovenije kot turistične destinacije v zadnjih 30 letih navdušena: "Vse, kar je Slovenija naredila na področju turizma, je hvalevredno. Že če pogledamo Ljubljano, lahko vidimo opazen razvoj. V času Jugoslavije je bila provincialno mesto, kjer si se ustavil na kavici in šel naprej. V zadnjih 15 letih pa je naredila preskok v sami urejenosti, organizaciji, pridobivanju nagrad … Vse to vodi do tega, da postaja priljubljena destinacija in omogoča domačinom možnost zaslužka z naslova turizma."
Tudi Ljubljana ima po njenem mnenju še veliko prostora za napredek, da se kot destinacija še bolj izpopolni. Tu cilja na obrobje mesta in naravo, ki jo Ljubljana ponuja in kamor se ljudje vse od epidemije vedno raje zatekajo. Prav tako Slovenija ponuja mnogo več, kot se oglašuje sedaj: "Slovenija je veliko več kot trikotnik Bled-Ljubljana-Postojna. Prav neverjetno, koliko destinacij je, kjer si domačini želijo turizma, saj slednji dvigne določeno kvaliteto v vsakdanjem življenju. Če jih le naštejem nekaj: Bela Kraljina, Haloze, Kočevsko, tudi Notranjska – vsi ti kraji so prečudoviti za obisk, tam je vse še tako pristno in naravno in z nekaj promocije lahko postanejo zanimivi tudi za turiste."
Kakšna pa so pričakovanja za letošnjo sezono? "Glede na rezervacije nam kaže dobro, a bomo videli, kaj bo prinesla vojna v Ukrajini. Mnogo ljudi bi se nam lahko zaradi bližine naši državi, celo Evropi, izognili. Destinacij na svetu je ogromno, zato se kaj lahko zgodi, da bomo prejeli še kakšno odpoved," pred začetkom glavne turistične sezone, ki se začne z majem, nič kaj optimistično sklene turistična vodnica.
