Občina Bled je glede razvoja kolesarstva primer, kako se na lokalnem nivoju stvari lotiti od začetka in dolgoročno. Še pred kratkim je držal podatek, da je na območju enega paradnih konj slovenskega turizma, ki ustvari po milijon in več nočitev, komaj za vzorec kolesarskih stez. Natančneje, za 1,2 kilometra. Danes so na tem področju postorili že marsikaj.
Da bi bili resnična kolesarska destinacija, jim sicer manjka še veliko in marsikaj ni odvisno od njih, a svoj del nalog po zagotovilih tamkajšnjega Turistično-informacijskega centra pospešeno izvršujejo.
Bled je na enem največjih turističnih sejmov na svetu v Berlinu za svojo vizijo varovanja narave prejel nagrado za 2. mesto v kategoriji Najboljši v Evropi. Nagrada za preteklo delo a hkrati izziv, da vizijo tudi udejanijo.
Kolesarstvo je ena tistih dejavnosti, na kateri po besedah direktorja blejskega TIC Tomaža Roglja najbolj računajo. Beseda kolo, kolesarjenje ali kolesarska steza so v Strategiji razvoja blejskega turizma 2018 - 2025 pojavljajo kar 59-krat. Kolesa bodo eno od orodij, kako na Bledu dlje časa obdržati tuje goste, a hkrati tudi domačim zagotoviti neko novo izkustvo, ki bo imelo v ospredju naravo, ne izpušnih plinov ter gneče.
Da so začrtane poti glede na vse večje število gostov na Bledu prave, dokazuje velik porast izposoje koles znotraj uspešno zagnanega projekta Bled Green Ways s štirimi lokacijami. Še posebej jih je presenetilo, kako popularna so e-kolesa, ki jih imajo prav tako na razpolago za izposojo. Zanimiv je podatek, da si kolesa množično izposojajo tudi domačini.
Drug pomemben ukrep so ustrezno označene kolesarske poti, v naravi in v različnih vodnikih, tudi najbolj priljubljenih digitalnih.
Ko bo speljan obvoz, bodo na Bledu izgnali klasične avtomobile
A za dejanski preboj kolesarjenja stalnih prebivalcev in gostov kot načina prevoza po vsakodnevnih opravkih ali raziskovanju čudes bo moral Bled najprej rešiti velik problem z motornim prometom. Pri tem se zgleduje na dobre prakse iz drugih alpskih mest, ki pa jih zaradi lokalnih posebnosti seveda ni mogoče vedno 100-odstotno preslikati. Velik doprinos za razvoj je bila že lani odprta severna obvoznica, ki pelje na Pokljuko, saj so s tem lahko razbremenili središče Bleda z dnevnimi obiskovalci Blejskega gradu. Po besedah direktorja Roglja pa je za razvoj projektov trajnostne mobilnosti in s tem tudi za razvoj kolesarstva ključna južna blejska obvoznica s povezavo proti Bohinju. Ta bo zaradi zahtevne gradnje neprimerno dražja od severne, saj bodo potrebni tudi predor in viadukti. Gradnja naj bi stekla še letošnjo jesen.
Kaj bodo od razbremenitve Bleda z avtomobili imeli kolesarji in drugi? Po njeni dograditvi nameravajo Bled in celotno blejsko "skledo" dobesedno odrezati od turističnega motornega prometa. Obiskovalci bodo morali parkirati na namenskih parkiriščih in v središče Bleda izbrati enega od številnih drugih načinov trajnostnega prevoza - tudi kolo. Tam, kjer danes potekajo strnjene kolone vozil, naj bi v prihodnje vozili le še kolesarji ali motorizirana vozila z ničelnimi emisijami.
Za kolesarje veliko prijaznejši in predvsem varnejši naj bi z dograditvijo manjkajočih odsekov infrastrukture postal tudi 20-kilometrski odsek med Bledom in Bohinjsko Bistrico, s čimer bi resnično lahko omogočili razmah množičnega kolesarjenja med domačimi in tujimi gosti.
Skorajšnji začetek gradnje prvega odseka povezave Bled - Bohinj
Izgradnja kolesarske povezave Bled – Bohinjska Bistrica bo potekala v več fazah. Že ta mesec bodo začeli graditi odsek kolesarske povezave med Milnim in Bohinjsko Belo. Prva faza vključuje območje od Mačkovca (oziroma od priključka na bodočo južno razbremenilno cesto) skozi Bohinjsko Belo do Obrn. Za ta odsek je bil s strani DRSI v teh dneh že izbran izvajalec. Z deli naj bi začeli v aprilu, končali pa do poletne turistične sezone. Vrednost pogodbenih del znaša dobrih 250.000 evrov. V sklopu investicije se predvideva ureditev prehoda za kolesarje v Mačkovcu (za možno navezavo na kolesarsko pot ob Savi Bohinjki), izgradnjo slabih 600 m nove samostojne kolesarske poti, za kar je Občina Bled že odkupila potrebna zemljišča, in ustrezno prometno ureditev kolesarske povezave po obstoječi lokalni cesti skozi prometno manj obremenjeno Bohinjsko Belo do Obrn.
Tako bodo kolesarji kmalu imeli na voljo precej varnejši odsek, ki bo v dobršni meri potekal stran od glavne ceste in se bo nanjo znova priključil na koncu Bohinjske Bele.
Ko bo kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem končana, si bodo dokončno oddahnili tudi policisti, saj ob vsakem klicu o prometni nesreči z udeležbo kolesarja na tem območju, kjer prevečkrat vladajo visoke hitrosti, policisti glede na pretekle izkušnje najprej pomislijo na najhujše.
Drugi in gradbeno najbolj zahtevni odsek zajema območje od križišča z državno cesto na Obrnah skozi Sotesko do mostu čez Savo Bohinjko pred Nomenjem. Za predmetni odsek se trenutno pripravlja idejni projekt v dveh različicah – ob levem bregu Save Bohinjke med železnico in cesto in ob desnem bregu Save Bohinjke.
Tretji odsek predvideva ureditev od mostu čez Savo Bohinjko pred Nomenjem do Bohinjske Bistrice, ki v celotni poteka na območju Občine Bohinj. Trenutno za odsek poteka projektiranje, ki naj bi bilo predvideno zaključeno do junija letos.
Najkasneje do leta 2023 pa naj bi bila zaključena celotna kolesarska pot med Bledom in Bohinjem, napoveduje Rogelj. Ocenjena vrednost celotnega projekta je okoli šest milijonov evrov, od tega bo direkcija za infrastrukturo zagotovila 3,5 milijona, pol milijona evrov bosta dali občini Bled in Bohinj, dva milijona evrov pa naj bi počrpali iz sredstev evropskega kohezijskega sklada.
andrej.leban@zurnal24.si
