Jerneja Jesenko, oziroma Neja, kot jo kliče večina, je avanturistka, ki veliko časa preživi v gorah. Tam se, kot pravi sama, odklopi in napolni baterije. Svoje podvige od leta 2014 skrbno objavlja na Instagramu, kjer ima že več kot 23.000 sledilcev. Če še nimate ideje, kam bi skočili med vikendom, vam bo njen profil zagotovo ponudil odgovor.
Kaj skrivajo gore v sebi, da tako radi zahajate tja?
Skrivajo lepoto, ki jo je težko ubesediti, sploh, ko govorim o sončnih vzhodih in zahodih. Gore so prostor, kjer se najlažje “odklopim” od ponorelega sveta v dolini.
Ima pri tem kaj tudi vzgoja, ali ste se za hribolazenje odločili sami?
Niti ne. Medtem ko je večina prijateljev, s katerimi zahajam v gore, hodila tja že s starši v mladosti, je bilo pri meni ravno obratno. Nikoli nismo časa preživljali v gorah, le na vsake toliko je bil na sporedu obisk Blegoša ali kakšnega slapa z družino in sorodniki. Gore sem spoznala kasneje, po koncu Akademije za multimedijo.
Kdaj in kako pa se je začela vaša zgodba z Instagramom?
Zgodba se je začela po letu 2014, ko sem Instagram bolj kot za objavljanje, uporabljala za spremljanje razmer v gorah. S fotografijo me je v mladosti spoznal že moj oče, znan kot krajinski fotograf, in ker se s fotografijo ukvarjam tudi profesionalno, sem s seboj v gore nosila tudi fotoaparat. Kasneje sem združila fotografijo in hribolazenje, kateri se je priključila tudi psička Amita.
Vas veliko ljudi kontaktira za ideje, nasvete?
Dobim kar veliko vprašanj, kam v gore in kam na izlet. Z veseljem svetujem in pomagam. Mislim pa, da že z objavami lahko sledilci dobijo veliko idej za izlete.
Se spomnite najlepšega razgleda, ki ste ga kdajkoli doživeli v gorah, in bi ga priporočili vsakomur?
Doživela sem veliko razgledov, ki so mi vzeli dih, vendar če bi izpostavila enega, bi zagotovo izpostavila sončni vzhod na Kredarici, 4. decembra 2016. Tisto jutro je bila takšna nora energija, da težko opišem občutke, ampak bilo je res magično.
Predvidevamo, da je vaša planinska knjižica že dobro zapolnjena. Se vam morda katera gora pridno izmika in jo v letošnjem letu želite obiskati? Kaj pa tuje gore?
Vsako leto si zastavim gorske cilje. Škarlatica se mi spretno izmika že tri leta, tako da letos se zagotovo povzpnem nanjo. Tudi tuje gore želim obiskati, vendar počasi, me bodo že počakale.(smeh)
Katere tri zimske ture, ki so še posebej pravljične, bi priporočili?
Ena je zagotovo Blegoš iz Črnega Kala na Prvo Ravan in na vrh. Ta pot je po mojem mnenju najbolj zimsko pravljična zaradi vej, oteženih s snegom, priporočam obisk na dan, ko je sneg še “frišen”. Druga je gotovo Tolsti Vrh; skozi Ježo na vrh in povratek mimo Kriške Gore. Tretja pa Ratitovec; vedno očara s čudovitimi razgledi in zimsko idilo. Obvezna oprema: palice in dereze!
Čutim, kako smo v resnici “majhni”, kako je svet tam gor lahkoten, brezskrben. Hvaležna sem za stvari, ki se mi zdijo v dolini same po sebi “logične”. Čutim hvaležnost in mir.
Če bi sedaj morali izbrati med toplim morjem ali izletom v hribe, za kaj bi se odločili?
Odvisno od vremenske napovedi. (smeh)
Približno kolikokrat na teden vas zanese v gorski svet? Raje gore obiskujete sami ali v družbi?
Težko govorim o številkah. Moji vzponi so največkrat popolnoma spontani, mislim, da jih tako še lepše doživim, kot če bi vse planirala. Poskusim izkoristiti vsak dan pred službo ali po njej, vsaj za kakšen okoliški hrib, katerih imam v Poljanski Dolini na pretek. Gore najraje obiskujem z družbo in psičko Amito. Sama grem takrat, ko vem, da potrebujem “izprazniti glavo”.
Na kateri vrh imate še posebej lep spomin?
Na Blegoš, sončni zahod 26. junija 2018, na Jalovec in na Jerebico. Jih je toliko, da težko izpostavim samo enega.
Na Instagramu imate že veliko bazo sledilcev. Imate v prihodnosti željo, da bi to postal vaš glavni vir zaslužka?
Kdo bi se branil. (smeh)
Lansko leto ste izdali tudi svoj prvi rokovnik z gorsko tematiko. Ste razmišljali, da bi o vaših dogodivščinah morda nekoč lahko nastal tudi potopis?
Da, s pomočjo sestre sva ustvarili rokovnik Doživeto2019, ki je v pomoč vsem, ki radi aktivno doživljajo življenje in pri planiranju doživetega leta 2019. Rada pustim življenju, da me preseneti. Takrat je najlepše. Še sama nevem, kam me bo zanesla pot v prihodnosti. Mogoče pa res nastane tudi moj potopis.
