Andreja Jakopič, bolje poznana pod vzdevkom @malaposastmici, na Instagramu že od leta 2012 navdušuje z objavljanjem fotografij z različnih gorskih vrhov. Vzdevek izhaja iz serije otroških knjig Majde Koren z naslovom Mala pošast Mici in ji ga je zaradi njene otroške nagajivosti nadela njena mama. Sicer pravnica, ki kot večina Gorenjcev ljubi gore, pa tudi fotografijo, kar je bila njena osnovnošolska želja za poklic. Bila je ena prvih, ki je začela z objavljanjem fotografij z gorsko tematiko pri nas, na svojem profilu pa ima že skoraj 15.000 sledilcev.
Na vašem Instagramu prevladujejo fotografije z najrazličnejših hribov. Od kod ljubezen do gora? Je bila to ljubezen na prvi pogled in ste jih radi obiskovali že kot mala deklica?
Gorenjci imamo to ljubezen najbrž že kar v krvi (smeh). V hribe sem občasno zahajala že kot otrok. No, bolje rečeno, tja so me zvlekli starši. Samoiniciativno in precej bolj aktivno pa sem v hribe začela zahajati med študijem. Takrat sem si precej lažje privoščila obisk gora tudi med tednom, ko ni bilo toliko ljudi. Na to obdobje imam tudi najlepše spomine.
Veliko ljudi se v gore zateče z namenom, da se umakne od vsakodnevnih skrbi in ljudi. Kako pa je pri vas, raje čas v gorah preživljate sami ali v družbi?
Zadnje čase kar v družbi.
Kaj vas je gnalo, da ste izlete želeli deliti tudi z ostalimi?
Do tega je prišlo čisto slučajno. Ko sem nekje šest ali sedem let nazaj dobila svoj prvi pametni telefon, sem si naredila tudi Instagram profil. Takrat sem na njem objavljala prav vse, kar se mi je zdelo zanimivo, od fotogeničnega kosila, rož in do seveda hribov. Slednji so potem s časom zavzeli celoten profil (smeh). To se mi je zdel dober način, da imam na enem kupu zbrane spomine s tur. Pred dobrim letom sem si naredila tudi spletno stran z namenom, da objavim še kakšno fotografijo več kot na Instagramu. Žal mi za dosledno objavljanje primanjkuje časa, se bom pa v prihodnje potrudila to izboljšati.
Ali pri izbiri destinacij poslušate notranji glas, ali vas morda k odločitvi pritegnejo objave ostalih Instagram uporabnikov?
Destinacije izbiram predvsem glede na vreme, počutje in glede na to, koliko časa imam na voljo. Objave ostalih Instagram uporabnikov name nimajo nobenega vpliva. Če sem malo "žleht", potem lahko rečem, da običajno ne zasledim nič novega (smeh).
Opažate, da Instagram vpliva na večjo obiskanost gora?
V zadnjih letih se mi zdi, da so družbena omrežja res “pripomogla” k temu, da ljudje več hodijo v hribe. Kar ni nujno slabo, saj je vsako gibanje v naravi več kot dobrodošlo. Problem se seveda pojavi, če nekdo zavoljo pozornosti neznancev na internetu preceni svoje sposobnosti in s tem ogrozi sebe in druge. Ali nekomu dejansko srečo in zadovoljstvo prinaša čas preživet v naravi ali pa potem samo “všečki” na družbenih omrežjih pa je stvar vsakega posameznika. Sem pa prepričana, da bi obisk gora vseeno malo upadel, če ne bi bilo Instagrama.
Slovenija premore veliko privlačnih destinacij, katere pa so tiste ture, ki jih priporočate in tudi najraje obiskujete?
Priporočam, da se vsak odpravi na tako turo, ki ji je v določenem trenutku “kos” in za katero ima primerno opremo ter izkušnje. Verjamem pa, da velika večina ljudi zmore obiskati npr. Golico spomladi, ko cvetijo narcise, ali pa Slemenovo špico jeseni, ko se macesni obarvajo v zlato. Sicer pa lahko rečem, da so mi najljubše ture tiste nad in v okolici Kranjske Gore.
Kateri vzpon štejete kot vaš največji uspeh?
Vzponov v gorah nikoli nisem doživljala kot nekaj, s čimer bi hotela kaj dokazati.Tja hodim predvsem za sprostitev. Naj se sliši še tako klišejsko, ampak vsak obisk gora do sedaj je bil uspeh s tega vidika, da sem se vedno srečno in varno vrnila v dolino.
Stojite na vrhu večtisočaka in opazujete okolico. Kakšne misli se vam takrat porajajo?
Običajno imam takrat "prazno glavo", kar je najboljši del vsega in lahko v miru uživam v trenutku. Potem pa čez nekaj časa začnem razmišljati o tem, kaj vse bom jedla, ko pridem nazaj v dolino (smeh).
Po slikah sodeč vas za izlete ne ustavi niti sneg, ki v gorah ustvari posebne razmere. Vas je kdaj spravil v nevarnost?
Ne, še nikoli, moram potrkati na les. Še največja nevarnost se mi je zgodila pred nekaj tedni na poti do izhodišča za turo, zaradi poledenelega cestišča. A se je na koncu vse dobro izteklo.
Ste kdaj razmišljali, da bi strast do gora in fotografije lahko postala tudi vaša glavna vira zaslužka?
Razmišljala sem, vendar se mi to trenutno ne zdi realno. Ne vem, kaj bi potem počela za sprostitev (smeh).
Načrtujete v prihodnosti kakšen višji podvig izven meja Slovenije?
Z veseljem bi zopet odšla na kakšen treking v tujino in se povzpela na kakšnega šesttisočaka. Bomo videli, kaj bo prineslo leto 2019. Upam, da veliko zdravja dopusta in denarja (smeh).
