Športno plezanje je vadba med katero treniramo celo telo. Čeprav je poudarek na moči v rokah in prstih, razgibamo tudi mišice trupa, ramen in nog. S pomočjo športnega plezanja lahko izboljšamo kondicijo, stabilnost, fleksibilnost, agilnost in ravnotežje. Ukvarjanje s tem športom pa ne vpliva le pozitivno na "fizično" telo, ampak kot vsi drugi tipi telesne aktivnosti pomaga pri izboljšanju razpoloženja in lajša depresijo ter anksioznost. Predvsem pa ponuja odličen pobeg iz vsakdanjega sveta, v katerem nas pogosto pestijo skrbi in stres. Ob športnem plezanju ne boste imeli časa razmišljati o službi in drugih obveznostih, saj se boste morali osredotočiti na svoje telo in najti rešitve za naslednje prijeme.
O priljubljenosti športnega plezanja, pomembnosti pravilne opreme in strokovnega vodstva ob prvi korakih ter njegovih najljubših "plezalnih" spominih smo se pogovarjali s Silvom Babičem, alpinistom, alpinističnim inštruktorjem, inštruktorjem športnega plezanja, planinskim vodnikom in učiteljem jadralnega padalstva, ki bo letos praznoval 40. obletnico alpinističnega staža, številnih tur ter plezalnih vzponov.
Babič je predsednik Alpskega društva Stratus, kjer je zadolžen za organizacijo ter, s pomočjo sodelavcev, za izvedbo različnih tečajev, mdr. tudi začetnih tečajev športnega plezanja in tečajev "feratastva", hoje & plezanja po zavarovanih plezalnih poteh.
Plezanje v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena športna panoga. Zakaj menite, da se toliko ljudi navdušuje za plezanje?
Predvsem "športno plezanje" med vsemi ostalimi oblikami plezanja postaja resnično vedno bolj popularna ter priljubljena oblika plezanja. Ločiti namreč moramo med več vrstami plezanja, v osnovi pa mislimo na »športno plezanje« v naravnih skalah ali na umetnih stenah, ko gre za plezanje z vrvjo, z varovanjem in ko so smeri visoke od 8 – 40 metrov. O "balvaniranju" na prostem ali v dvoranah govorimo, ko mislimo na plezanje brez vrvi ter sistema vponk in ostalih pripomočkov za varovanje. Smeri so visoke samo nekaj metrov, "varovanje" pred poškodbami pa je urejeno z blazinami ali/ter s soplezalci, ki nas v primeru višjega padca ujamejo z rokami. Pri plezanju daljših opremljenih smeri pa govorimo o "več raztežajnem športnem plezanju", ki že posega v področje alpinizma. Velikokrat zahteva tako plezanje več znanja, izkušenj iz gora, včasih daljši dostop ter zahteven sestop.
Za plezanje se ljudje navdušujejo po mojem skromnem mnenju zaradi več različnih vzrokov. To je šport, s katerim se lahko ukvarjajo že otroci, mladina ter starejši do pozne starosti. Za balvansko plezanje v dvorani, na primer, ne potrebujemo veliko opreme, samo primerne plezalnike, vrečko za magnezij in udobno oblačilo. Prav tako "rastejo" plezalni centri, manjše ali večje plezalne stene kot gobe po dežju, kar še prispeva k prepoznavnosti plezanja. Svoje so k še večji popularnosti prispevali prenosi tekem v balvanskem in športnem plezanju na TV ekranih in navdušenje narašča.
Zakaj je pomembno, da se športnega plezanja naučimo s strokovno pomočjo?
Tudi povsem običajno rekreativno športno plezanje ni tako nedolžno kot mogoče izgleda na prvi pogled.
Padci iz večje višine so lahko zelo nevarni in vodijo do težjih poškodb ali še kaj hujšega. Zato je pomembno, da se primernega varovanja in uporabe tehničnih pripomočkov naučimo le pod strokovnim vodstvom.
Je športno plezanje primerno za vsakogar?
Športno plezanje je načeloma primerno za vsakogar, ki si tega želi. V zadnjih letih srečujemo tudi invalide, ljudi z omejenimi gibalnimi sposobnostmi, slepe in slabovidne, ki plezajo ljubiteljsko ali pa se celo udeležujejo tekmovanj za para plezalce.
V Sloveniji imamo od leta 2016 tudi paraplezalno reprezentanco, ki jo vodi in trenira dolgoletni plezalec Jurij Ravnik.
V ekipi so Tanja Glušič, Gregor Selak in Matej Arh, ki v plezanju podirajo meje mogočega in v svojih kategorijah dosegajo izjemne rezultate, tudi na svetovnih prvenstvih. Vsi trije paraplezalci dokazujejo, da okvarjen vid in sluh, multipla skleroza ali ohromelost pod pasom niso ovire, da ne bi počeli tistega, kar počnejo najraje – plezali. V našem društvu pa najpogosteje poučujemo športno plezanje za odrasle.
Katere pozitivne učinke ima plezanje na telo?
Športno plezanje in balvaniranje sta kompleksna športa, ki vplivata na našo telesno pa tudi duhovno raven. Na splošno pa plezanje predstavlja idealno obliko rekreacije za modernega človeka. Redna fizična aktivnost je vedno bolj nujna za zdravo življenje. Vsak dan se srečujemo s kopico stresov, najrazličnejših pritiskov, pogosti so primeri izgorelosti na delovnem mestu. Plezanje pa je šport, s katerim krepimo celotno telo, malo za šalo in precej zares, od prstov na rokah do prstov na nogah. Z razmišljanjem o plezalnih kombinacijah, o možnostih za reševanje problemov v plezalni smeri, pa urimo tudi možgane.
Športno plezanje je idealna zmes intelektualne, telesne in duhovne telovadbe.
Katera oprema je za plezalce obvezna? Katere dodatne pripomočke priporočate?
Kje je mogoče v Sloveniji najti dobre plezalne stene?
V Sloveniji je v naravnih stenah od Štajerske do Primorske opremljenih ter urejenih več kot sto naravnih "plezališč". Športno plezanje je čudovit šport, ki ima v Sloveniji vse naravne danosti, da lahko v dobri družbi preživljamo nepozabne dneve s prijatelji ali družino. Potrebno je samo izbrati plezališče, primerno našim trenutnim sposobnostim, primerno težke ali lahke smeri, pa tudi na vremenu in temperaturam se je potrebno prilagoditi. Podobno je v tujini. Opremljena plezališča v naravi ter v dvoranah najdemo že skoraj povsod po svetu. Kratek "sprehod" po internetu nam bo poiskane smeri tudi v najbolj oddaljenih koncih sveta to samo potrdil. Izbira je neomejena. Plezajo lahko vsi! Vedno več pa je tudi plezalnih centrov, kjer pripravljajo vodene vadbe. Za najmlajše t.i. plezalne vrtce, začetne vadbe za starejše, nadaljevalne tečaje. Vsak lahko najde nekaj zase.
Že vrsto let se ukvarjate s športnim plezanjem. Katere vaše izkušnje so najlepše, katerih prigod se najraje spomnite?
Moji prvi plezalni vzponi so bili alpinistični, ker v času, ko sem začel s plezanjem, leta 1979, športno plezanje, kot ga poznamo sedaj, še sploh ni obstajalo! Krajše smeri v nižjih stenah, ki so bile nižje kot 100 metrov, se sploh niso štele kot alpinistične smeri. Nižje stene so se imenovale "plezalni vrtci", kot otroški plezalni "vrtci" za trening, vadbo pred plezanjem v "ta pravih" stenah. Prvi taki plezališči za športno plezanje pa sta se v Sloveniji razvili nad vasjo Osp in v Črnem kalu na Primorskem. Tja smo potem "alpinisti", ki smo tako nehote postali tudi "športni plezalci" zahajali skoraj vsak vikend, ko je bilo za plezanje v gorah preveč slabo vreme. Iz tistih časov se najraje spomnim enega izmed prvih tekmovanj, državnega prvenstva v športnem plezanju, "Osp 1988", ko je pomenilo 8. mesto, ki sem ga dosegel v izredno močni konkurenci iz cele Jugoslavije, zame zares odličen rezultat.
Prav tako so mi za vedno stala v spominu druženja ob vikendih z ostalimi plezalci, predvsem, ker smo se še tedaj vsi med seboj osebno poznali, se redno srečevali in med seboj stkali prijateljstva ter znanstva, ki trajajo še danes.
Ste se tudi kdaj poškodovali? Katere poškodbe so med plezalci najpogostejše?
Sam sem imel srečo, da se v teh 40.ih letih plezanja nikoli nisem resno poškodoval.
Kljub padcem, nekaterim lažjim poškodbam in dogodkom, ki bi se lahko zelo tragično končali, me je vedno spremljala sreča.
Še sedaj me zaradi napačnih treningov iz tistih "starih časov" občasno bolijo komolci. Med športnimi plezalci pa so najpogostejše poškodbe prstov, vnetja tetiv ter mišic na rokah. S primernim varovanjem, znanjem ter izobraževanjem se lahko težjim poškodbam izognemo, še vedno pa je potrebna popolna pozornost, nujno je »dvojno« preverjanje pred plezanjem višjih smeri ter skrb za vse, ki plezajo v naši bližini.
V vašem društvu ponujate tako začetne tečaje plezanja, kot tudi vikend tečaje in posebne tabore, kjer je učenje bolj intenzivno. Katero obliko tečaja bi svetovali začetniku?
Začetnik se naj obvezno vključi v "začetni tečaj športnega plezanja" v kraju kjer živi ali študira.
Društev, klubov in plezalnih sten v večjih krajih, ki ponujajo takšna izobraževanja je vsako leto več, dobesedno rastejo "kot gobe po dežju". (smeh) Kar je odlično za razvoj plezalnega športa ter za varnost vseh udeležencev.
Pomemben je stik s samim seboj
V Alpskem društvu Stratus športno plezanje radi povezujejo z drugimi športnimi panogami in oblikami rekreacije. Najbolj izrazito se to kaže pri plezalnih taborih, ki jih društvo organizira skozi celo leto.
"Ob plezanju se spoznavamo s "hojo po traku", ali s tujko "slackline", veslamo z morskimi kajaki ali SUPi, lotevamo se zavarovanih planinskih poti, tudi modernih "ferat", udeležencem predstavimo "akrojogo", potepamo se z gorskimi kolesi, vedno pa plezanje dopolnjujemo z vadbo joge. Jutranja, popoldanska, večerna ali celo nočna vadba joge pod zvezdami lahko predstavlja na naših aktivnostih osvežujoč dodatek že tako pisani ponudbi na "plezalnem potepanju", prav tako pa obvezno raztezanje, "stretching" po in pred plezanjem, ter umirjen del nepozabnih dnevov," opisuje Babič.
"Joga v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena in iskana aktivnost, ki združuje gibanje telesa, umirjanje in discipliniranje uma, ob tem pa tudi razširja človekova duhovna obzorja. Pomemben je stik s samim seboj, hkrati pa povezava z naravo ter aktivnostmi, ki nas navdihujejo in zopet napolnijo. Zaradi vsega naštetega se ti dve dejavnosti lahko usklajeno dopolnjujeta."
Alpsko društvo Stratus letos med prvomajskimi prazniki odhaja na Tenerife. Tabor je že polno zaseden, lahko se jim pa še pridružite na Jogaline taborju v Bohinju od 5. do 7. julija in na Jogaline taborju na Hvarju od 31. avgusta do 8. septembra. Tabora sta primerna tako za začetnike kot za izkušene plezalce, vabljene pa so tudi družine z otroki.
--Poiščite Gola Ženske v vaši soseski tukaj: Tiny.CC/Zenske