V Kopru je v četrtek na Primorsko gospodarski zbornici potekala okrogla miza pod naslovom "Istra kot brezmejno srce priložnosti: razvojni izzivi in potenciali regije", kjer so zbrani spregovorili o izzivih in priložnostih povezovanja kulinarike, tradicije, narave in turizma na območju istrske regije.
Opozorili so na to, da v slovenski Istri ni skupnega koncepta razvoja, številni potenciali pa zato ostajajo neizkoriščeni. Predvsem zaledje slovenske Istre ponuja veliko priložnosti, ki jih ne znamo izkoristiti, so izpostavili.
Podcenjujemo njihov pomen
Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je spregovoril o pomenu zdrave prehrane, čistega zraka in vode za prihodnost Slovenije kot tudi Istre. Gre za najbolj elementarne zadeve, katerih pomen podcenjujemo, a vse bolj postajajo ključne strateške surovine našega časa, je izpostavil.
Globalni trendi nas žal silijo v to, da se ta področja vse bolj prepušča trgu, kot edinemu zveličavnemu, regulacije pa je vse manj in to terja svoj davek. "Dandanes v svetu zaradi bolezni, povezanih s hrano, umre več ljudi, kot kadar koli v zgodovini. Hrana je lahko naš zaveznik ali naš sovražnik. Zato pri tem vprašanju ne sme biti kompromisov, še zlasti ko gre za najranljivejše skupine, kot so otroci, starejši, bolniki," pravi.
Pojasnjuje, da si zato že dlje časa prizadeva za spremembo, ki bi lokalno pridelano hrano vrnila na mesto, ki si ga zasluži: "To pa lahko dosežemo z izvzetjem živil iz sistema javnega naročanja, kar bo omogočilo, da vrtci, bolnišnice, domovi za starejše kupujejo lokalno pridelano hrano, ki je visoko kakovostna, hranljiva in zdrava. Učinki so večplastni, od manj zavržene hrane, manj obremenitev za okolje, spodbujanja novih delovnih mest, razvoja podeželja do izboljšanja zdravstvene slike prebivalstva. Gre za strateško odločitev o našem nadaljnjem razvoju, v smer zelene, trajnostne in sonaravano vzdržne Slovenije."
Izpostavil je, da mora Slovenija graditi na zelenem butičnemu gospodarskem in turističnem razvoju. To je edina smiselno pot tudi za Istro, saj je treba izhajati iz višje kvalitete življenja, ki mora biti naš glavni cilj, ki mu morajo slediti vse politike, je opozoril. "Tudi v Istri je žal še premalo izkoriščenih priložnosti, še vedno se ne znamo postaviti na svetovni zemljevid kot butična zelena in trajnostna destinacija, ki ohranja tradicijo. To mora biti naša prioriteta," je zaključil.
Poosebljala je žalostno zgodbo
Ivan Jakovčić, evropski poslanec iz Hrvaške in nekdanji župan Istrske županije je spomnil, da je notranjost Istre pred 25-imi leti poosebljala zelo žalostno zgodbo. Nato se je v začetku 90-ih zgodila politična sprememba in sporočilo, da ima vsak košček Istre svoj potencial.: "Dotlej so prebivalci iz notranjosti Istre želeli na obalo, na podeželju ni želel biti nihče več, to ni bil trend, a ta trend smo obrnili in danes je živeti v središču Istre, kjer je kakovost življenja bistveno večja, zelo zaželeno. V obdobju 1992-1996 smo namreč naredili tri ključne stvari: investicije v infrastrukturo, promocijo kulturnih projektov v centralnih mestih notranjosti Istre, kot so Motovun, Oprtalj in Grožnjan ter brezplačno razdeljevanje sadik oljk. Slednje je bilo mogoče v času, ko Hrvaška še ni bila članica EU, razdelili pa smo na milijone sadik, zato je danes Istra polna oljčnih nasadov," je pojasnil.
V naslednjih letih so na ta način doprinesli k izjemnemu razvoju Istre kot celote, pri čemer jeJakovčić ves čas aktivno zagovarjal naslednjo filozofijo: "Premajhni smo, da bi delali povprečno, delati moramo butično, saj bo to pozitivno vplivalo na razvoj turizma. Da se je to obrestovalo, pove dejstvo, da imajo danes v Istri hoteli in kampi v povprečju 4-5 zvezdic, gostje pa iščejo izdelke višje kakovosti. Slovenija in Hrvaška kot butik morata pridelovati nadpovprečne pridelke in izdelovati nadpovprečne izdelke."
Pridelava visoko kakovostnih proizvodov, kot sta malvazija in oljčno olje, je v kombinaciji z načelom Proizvedeno in porabljeno v Istri – za goste, ki prihajajo iz tujine in cenijo visoko kakovost, povzročila po njegovih besedah tudi razvoj vrhunskih restavracij.
Prinesli so jo iz Italije
Malvazija je sicer vinska trta in odlična sorta belega vina, ki so jo v slovensko primorje v 13. stoletju prinesli iz sosednje Italije. Vino je suho in zlato rumene barve z značilno dokaj intenzivno in cvetico in polno aromo. Visoka stopnja alkohola in polnost tega vina z minerali, aminokislinami in glicerolom daje v dobrih letnikih okusno desertno vino, poznano pod imenom sladka malvazija.
