Države članice OZN so leta 2015 sprejele Agendo 2030 za trajnostni razvoj, v kateri je opredeljenih 17 ciljev z ekonomskega, socialnega in okoljskega področja. Eden od njih je zmanjševanje revščine, kamor med drugim spada tudi primerno ogrevan dom, drugi pa cenovno dostopna čista energija. Kaj natančno naj bi to pomenilo, iz besedila agende ni jasno, saj cilji niso opredeljeni s kazalniki ali številkami.
Vsekakor pa naj bi bili nameni med omenjenima dvema ciljema do leta 2030 odprava energetske revščine in zagotovitev primerno ogrevanjih stanovanj za vse ter občutno povečanje uporabe obnovljivih virov energije, s katerimi naj bi nadomestili fosilna goriva.
Kako gospodinjstva in države z različnimi ukrepi sledijo Agendi 2030 med drugim spremljajo tudi nacionalni statistični uradi, ki zbirajo podatke o rabi energije v gospodinjstvi. Ob koncu leta jih posodobijo, tako je SURS konec decembra objavil zadnje podatke za leto 2018. Primerjali smo jih s podatki iz leta 2015, ko je bila Agenda 2030 sprejeta.
Število slabo ogrevanih gospodinjstev je manjše
Leta 2015 je bilo v Sloveniji sedem odstotkov, kar je približno 57.700 gospodinjstev, slabo ali nezadostno ogrevanih. Na tem področju smo v treh letih dosegli napredek, konec leta 2018 je bilo takšnih gospodinjstev štiri odstotke ali približno 32.980.
Ni pa se spremenila struktura gospodinjstev, ki se spopadajo z mrazom v stanovanjih pozimi. Največji delež med njimi še vedno predstavljajo enočlanska in enostarševska gospodinjstva. Značilno za obe merjeni leti je tudi, da je slabo ogretih gospodinjstev največ v Zasavju, na splošno pa jih je več v vzhodni kot zahodni kohezijski regiji. Značilno so tudi ves čas na slabšem najemniki stanovanj, saj je takšnih, ki se spopadajo z neprimerno ogretimi stanovanji bistveno več, kot lastnikov stanovanj.
Iz tega lahko sklepamo, da se razmere sicer izboljšujejo, da je dostop do kurjave očitno boljši kot leta 2015, vendar na cilju še nismo. Za primerjavo povejmo, da še nobene država članica EU ni dosegla ničelne stopnje, ki bi pomenila, da so pozimi prav vsi njeni državljani na toplem. Po podatkih Eurostata v EU nima primernega ogrevanja sedem odstotkov evropskih gospodinjstev, najmanjši, dvoodstni delež neprimerno ogrevanjih gospodinjstev imajo v Avstriji, na Finskem, Švedskem, Nizozemskem, v Luksemburgu in Estoniji, najslabše pa gre državljanom Bolgarije (34 %) in Litve (28 %).
Energijska učinkovitost gospodinjstev se povečuje
Pod drobnogled smo vzeli tudi podatke o rabi energije v gospodinjstvih in koliko od tega predstavljajo obnovljivi viri energije, ki naj bi iz leta v leto hitreje izrivali fosilna goriva. Slovenci smo od leta 2015 do 2018 zmanjšali rabo energije, kar pomeni, da smo postali nekoliko bolj energijsko učinkoviti.
Leta 2015 je bila raba energije na prebivalca 6262 kWh na leto, leta 2018 pa 5968, kaj je 4,7 odstotka manj. Povprečno gospodinjstvo je leta 2015 porabilo 15,7 MWh energije, štiri leta kasneje pa 15 MWh.
Od tega je še vedno največ energije namenjene ogrevanju, vendar se je njena količina v opazovanih štirih letih zmanjšala iz 8260 na 7580 GWh ali za dobrih osem odstotkov. Še vedno pa ogrevanje v bilanci gospodinjstva predstavlja več kot 60 odstotkov vse energije.
Številke kažejo, da se je v teh letih nekoliko zmanjšala tudi raba energije za hlajenje, medtem ko je raba energije za pripravo tople sanitarne vode in kuhanje ostala praktično enaka. Povečala pa se je raba energije za ostale porabnike v gospodinjstvu, kamor poleg razsvetljave in gospodinjskih aparatov spadajo še zabavna in druga elektronika. Delež te porabe se je povečal za 8,5 odstotka, količina porabljene energije pa je večja od tiste, ki jo namenimo za ogrevanje tople sanitarne vode, in predstavlja že več kot 17 odstotkov vse energije v gospodinjstvu.
Manj lesa več zemeljskega plina
Kakšno energijo uporabljamo in ali gredo slovenska gospodinjstva k cilju o vse večjem deležu obnovljivih virov energije? Zaradi zelo razširjene uporabe lesne biomase za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode gospodinjstva s približevanjem cilju na področju OVE nimajo težav. Smo celo med vodilnimi v EU.
Opaziti pa je, da se razmerja med deleži energentov spreminjajo. V obeh opazovanih letih sicer prevladuje lesna biomasa, vendar se je njena poraba za ogrevanje in toplo vodo iz 5300 zmanjšala na 4800 GWh. Občutno, za več kot 20 odstotkov, se je zmanjšala tudi poraba kurilnega olja in sicer iz 1410 na 1120 GWh. Padla je tudi poraba utekočinjenega naftnega plina, povečala pa se je poraba zemeljskega plina in sicer za 8,5 odstotka, na 1200 Gwh. Zgolj za spoznanje manj pa za ogrevanje in pripravo tople vode porabimo elektrike. Leta 2018 smo je porabili približno 910 GWh, približno enako količino energije pa dobimo tudi iz daljinske toplote.
Na drugi strani se je povečalo izkoriščanje toplote iz okolice, torej z uporabo toplotnih črpalk. Od leta 2015 do 2018 se je količina energije iz tega vira v gospodinjstvih povečala za več kot 30 odstotkov, iz 310 na 410 GWh, vendar v primerjavi z drugimi energetskimi viri še vedno ostaja v ozadju. Manj energije dobimo le iz sonca in seveda premoga, ki praktično izginja iz slovenskih gospodinjstev.
Vodo večinoma grejemo z elektriko
Če pogledamo podrobneje, ugotovimo, da se samo za ogrevanje porabi največ energije iz lesne biomase in sicer kar 56 odstotkov, sledita pa kurilno olje in zemeljski plin s po nekaj več kot 12 odstotki, toplota iz okolice pa na primer predstavlja le 3,3 odstotke.
Pri ogrevanju sanitarne tople vode je nekoliko drugače. Največji delež odpade na elektriko in sicer skoraj 30 odstotkov, tik za njo je lesna biomasa, sledi pa zemeljski plin. Sanitarne toplotne črpalke in sončni sprejemniki predstavljajo dobrih sedem oziroma šest odstotkov.
Več OVE in manj fosilnih goriv
Poglejmo še razmerje med fosilnimi gorivi in obnovljivimi viri energije. Če na eni strani združimo lesno biomaso, toploto iz okolice in sončno energije, na drugi pa kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjen nafti plin ter pogojno daljinsko toploto in elektriko (tudi del te energije je iz OVE), lahko izračunamo, da je delež v prid prvim nekaj več kot 55 odstotkov. Vendar so OVE v primerjavi z letom 2015 nekaj izgubili na račun manjše porabe lesne biomase in povečane porabe zemeljskega plina.
Razmere zagotovo niso posledica Agende 2030, temveč ekonomske računice vsakega posameznega gospodinjstva. K odločitvam za manjšo in bolj učinkovito rabo energije ter prehod iz fosilnih goriv, predvsem kurilnega olja na obnovljive vire energije, pa vplivajo tudi nepovratne spodbude Eko sklada.
Več o varčni rabi energije najdete tukaj.
