Največ težav je v blokih, v katerih se stanovanja ogrevajo iz skupne kotlovnice ali toplotne postaje, če je blok priključen na daljinsko ogrevanje. Največkrat se nad premalo toplimi stanovanji pritožujejo tisti, ki živijo v višjih nadstropjih, njihovi radiatorji so topli ali vroči le v zgornji polovici, v njih pa pogosto tudi poka ali šumi.
Radiator dobi premalo vode
Radiator ni dovolj topel ali pa je topel le v zgornji polovici, ker je pretok vode do njega premajhen. Preprosto ne dobi dovolj toplote, kar lahko potrdimo tudi s tem, da preverimo, ali je odvodna cev iz radiatorja topla ali hladna. Če je hladna, to dodatno potrjuje, da je pretok vode premajhen.
Glavni razlog za to je nepravilno delovanje ogrevalnega sistema, ki tistim stanovanjem, ki so bližje kotlovnice in v nižjih nadstropjih dovaja več toplote oziroma je pretok do njihovih radiatorjev večji, kot onim, ki so od kotlovnice bolj oddaljeni. Temu pravimo, da je ogrevalni sistem hidravlično neuravnotežen.
Kaj natančno to pomeni?
„Neenak volumski tok ogrevne vode v grelnih telesih je posledica hidravličnega upora in izgub v elementih razvodnega sistema,“ pojasni dr. Henrik Gjerkeš iz GI ZRMK. Ogrevalna voda teče po poti, kjer je najmanjši hidravlični upor, torej po najkrajši poti. Zato od kotlovnice ali toplotne postaje najbolj oddaljeni radiatorji ne dobijo dovolj ogrevalne vode oziroma toplote.
Pogoste rešitve, ki ne rešijo težave
Stanovalci v hladnih stanovanjih se običajno o težavi posvetujejo z upravnikom, ta pa z upravljavcem kotlovnice ali toplotne postaje. Rezultat tega je vse prepogosto ukrepanje, ki ne prinese želenih učinkov.
Med napačnimi ukrepi so zvišanje temperature ogrevalne vode, vgradnja močnejše obtočne črpalke in zgolj namestitev termostatskih ventilov, našteje napake Gjerkeš. Zvišanje temperature ogrevalne sicer zagotovi, da bodo toploto dobili tudi do zdaj hladni ali mlačni radiatorji, hkrati pa bodo tisti, ki so bližje kotlovnici postali še bolj vroči. Težava je torej rešena le delno, nikogar ne zebe, vendar pa se zaradi takšnega ukrepa poveča raba energije in s tem stroški za ogrevanje.
Tudi zgolj namestitev termostatskih ventilov, ne da bi sočasno izvedli hidravlično uravnoteženje sistema ni zadostna rešitev. Rezultat je piskanje ventilov, težava pa ni odpravljena.
Hidravlično uravnoteženje je edini pravi ukrep
Edina dobra in dolgoročna rešitev je torej hidravlično uravnoteženje sistema skupaj z namestitvijo termostatskih ventilov na vse radiatorje. Hidravlično uravnoteženje je ukrep, s katerim z ustreznimi elementi v ceveh razvodnega sistema ogrevalnega sistema uravnamo pretok in upor.
Tako vsem radiatorjem zagotovimo ustrezen pretok, pri tem pa tlačne razlike na radiatorskih termostatskih ventilih ne smejo biti previsoke in ne smejo nihati, pretoki v posameznih delih razvoda pa morajo biti med seboj usklajeni.
Premalo informacij o ukrepu
To bi v blokih že zdavnaj morali narediti, če ne prej, pa takrat, ko so na radiatorje namestili delilnike za obračun toplote. Pravilnik, ki zapoveduje namestitev delilnikov vse stavbe, ki imajo več kot štiri stanovanja, pa ne zapoveduje niti termostatskih ventilov niti hidravličnega uravnoteženja. Oba ukrepa sta le priporočilo.
S hidravličnim uravnoteženjem zmanjšamo račun za ogrevanje
Hidravlično uravnoteženje naj bi imelo po besedah Henrika Gjerkeša več dobrih učinkov. Poleg tega, da zagotovi enakomerno toploto v vseh ogrevalih, ne glede na njihovo lego, in s tem ugodne bivalne pogoje, prispeva tudi k zmanjšanju rabe energije za ogrevanje in k bolj pravični delitvi stroškov v bloku.
V večstanovanjskih hišah, kjer so se lastniki že odločili za hidravlično uravnoteženje sistema, zanj je potrebno 50-odstotno soglasje, so izmerili od pet pa celo do 35 odstotkov nižje stroške ogrevanja. V povprečju so stroški nižji 10 do 15 odstotkov.
Subvencije so od 20 do 100 odstotkov
Naložba v hidravlično uravnoteženje se lastnikom stanovanj v povprečju povrne v dveh letih, zanjo pa lahko dobijo tudi subvencijo Eko sklada. Do subvencije so lastniki upravičeni, če sočasno izvedejo hidravlično uravnoteženje sistema in vgradnjo termostatskih ventilov na radiatorje. Višina spodbude je omejena na 20 odstotkov vrednosti naložbe, a ne več ko 40 evrov na grelno telo. Socialno šibkim pa priznajo 100 odstotkov priznanih stroškov, ne glede na to, koliko znaša njihov delež v celotni naložbi.
Več o varčni rabi energije najdete tukaj.
