Evropska unija je pred desetimi leti najprej prepovedala uporabo navadnih 100-vatnih žarnic z žarilno nitko, leto pozneje so se s trga začele umikati 75-vatne, nato 60-vatne in šibkejše, lani septembra pa še halogenske žarnice. Povprečno evropsko gospodinjstvo je tako s postopno uvedbo halogenskih in varčnih fluorescentnih sijalk ter nato še LED-sijalk v zadnjem desetletju prihranilo do 1330 evrov, izhaja iz študije, ki sta jo opravili krovna evropska potrošniška organizacija BEUC in evropska potrošniška organizacija za standardizacijo ANEC.
S 1259 evri prihranka sledijo t. i. zgodnji uporabniki, ki so »preskočili« prehod na halogenke in se takoj odločili za LED-sijalke – te so bile namreč leta 2009, ko so se klasične žarnice začele umikati s trga, še precej drage. Gospodinjstva, ki so klasične žarnice zamenjala s halogenkami, za prehod na LED-sijalke pa se še niso odločila, pa so v zadnjih desetih letih prihranila 745 evrov.
Za 3,4 milijona ton manj izpustov CO₂ na leto
Če bi v gospodinjstvu, ki za razsvetljavo na leto porabi 850 kilovatnih ur, vse žarnice in varčne sijalke zamenjali z LED-sijalkami, bi se poraba elektrike zmanjšala na približno 250 kilovatnih ur na leto. Vsaka kilovatna ura manj pomeni tudi manjši izpust CO₂.
Dejstvo je namreč, da je življenjska doba LED-sijalk tudi do desetkrat daljša, poraba energije pa do desetkrat manjša, zato potencialni prihranki niso zanemarljivi. Iz prej omenjene študije izhaja, da bi lahko na ravni EU pri porabi energije za razsvetljavo dosegli letni prihranek v višini 9,4 TWh, toliko elektrike na primer v petih letih porabi celotna Portugalska. Izpusti CO₂ pa bi se zmanjšali za 3,4 milijona ton na leto.
Samo še LED
Postopno umikanje energijsko potratnih žarnic je pred leti prisililo proizvajalce v aktiven razvoj LED-tehnologije, saj halogenske in varčne fluorescentne sijalke takrat niso ponujale pravih rešitev. Halogenske žarnice je sicer še vedno mogoče kupiti (dokler ne poidejo zaloge), prav tako fluorescentne sijalke, a na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) svetujejo, da se je tem tehnologijam kljub morda ugodnejšim cenam priporočljivo izogniti.
Halogenska žarnica se s sodobnimi LED-sijalkami ne more meriti, saj je v resnici le izboljšana klasična žarnica (žarilna nitka je obdana s posebnim plinom, ki poveča izkoristek in podaljša njeno življenjsko dobo), le da porabi malo manj električne energije in ima nekoliko daljšo življenjsko dobo.
Še bolj sporna izbira so varčne fluorescentne sijalke, ki so zelo občutljive na pogoste vklope, potrebujejo tudi več minut, da se ogrejejo, sčasoma začnejo vidno izgubljati svetilno moč in utripati, občutljive so na zunanjo temperaturo in v mrazu ne oddajajo enake količine svetlobe, tudi barvni spekter svetlobe je neprijeten. Če imate doma še stare zaloge teh sijalk, jih porabite prostorih, kjer ne potrebujete veliko svetlobe (klet, garaža). Poleg tega vsebujejo majhno količino živega srebra in zato spadajo med nevarne odpadke.
Kmalu bodo na policah trgovin ostale samo še LED-sijalke, ki so najbolj varčne, njihovi uporabi v prid pa govorijo tudi druga dejstva:
- v primerjavi s klasičnimi žarnicami za enako količino svetlobe porabijo le pet odstotkov električne energije,
- niso občutljive na pogostost prižiganja,
- z leti skoraj ne izgubljajo svetilnosti,
- imajo tudi do 20-krat daljšo življenjsko dobo,
- barvni spekter, ki ga oddajajo, je čedalje bližje sončnemu spektru, zato so barve osvetljenih predmetov pravilne in prijetne našim očem,
- za obstoječe svetilke so na voljo nadomestne LED-sijalke, ki po obliki in tehničnih prametrih učinkovito nadomeščajo klasične žarnice,
- na voljo so tudi pametne LED-sijalke, ki se prek domačega omrežja Wi-Fi povežejo z vašim pametnim telefonom in omogočajo aktivno upravljanje – spreminjamo lahko jakost, barvno temperaturo in celo barvo svetlobe.
Kako izbrati ustrezno nadomestno LED-sijalko
Pred nakupom nadomestne sijalke je treba vedeti, kakšno grlo ima vaša svetilka. Če ima standardno grlo E14, E27 ali GU10 ter GU4, boste brez večjih težav našli ustrezno LED-sijalko. Pozorni pa morate biti na obliko in velikost same sijalke. LED-sijalke so namreč na voljo tudi v bolj nenavadnih oblikah (svečastih, retro in podobno), ki so lahko prevelike za našo svetilko. Na ZPS svetujejo, da pregorelo žarnico vzamete s seboj v trgovino, svetilko pa slikate s telefonom in v trgovini oboje pokažete prodajalcu.
Težave lahko povzroča tudi izbira ustrezne moči LED-sijalke. Pri klasični žarnici je bila moč svetlobe označena v vatih, pri LED-sijalkah pa je navedena v lumnih. Napis na sijalki »6 W = 60 W/806 lumnov« pomeni, da LED-sijalka porabi 6 W elektrike in proizvaja 806 lumnov svetlobe, kar približno ustreza 60-vatni žarnici.
Kar ste napisali je v mnogočem zavajanje. Led sijalke imajo krajšo življenjsko dobo od klasičnih svetil, ker se zaradi slabe elektronike pri vklapljanje pogosteje kvarijo. Da ne omenjamo drugih slabosti.
Nič nismo prihranili njihova svetloba je slaba za oči drage so pa crknejo 3 krat prej kot piše na škatli.
Zakaj ne napišete še SLABIH strani LED sijalk? 1. Veliko led sijalk nima pravega barvnega spektra (predvsem kitajske), posledično so slabe-utrujajoče za oči. 2. Ledice NISO primerna zamenjava v svetilih z dimmerji, čeprav na nekatereih celo piše “dimmable”. NE DELAJO.… ...prikaži več PIKA. 3. Dostikrat led zamenjava fizično ne paše v luster, ker je prevelika, sveti v napačno smer... pa še se najdejo minusi. Saj sem pristaš ledic jih večinoma imam v bajti, ampak treba je napisati vse, ne samo pluse, kajne?