Za te naložbe Eko sklad odobri največ denarja

Glede na zadnje letno poročilo Eko sklada za leto 2022 občani daleč največ nepovratnih sredstev dobijo za vgradnjo toplotnih črpalk. Leta 2022 je sklad namreč odobril 8125 vlog za subvencije za toplotne črpalke in izplačal skoraj 19 milijonov evrov. V povprečju je bilo za vsako toplotno črpalko izplačanih nekaj več kot 2300 evrov. 

Po številu naložb in tudi višini izplačanih subvencij sledijo samooskrbne sončne elektrarne. Lani so tako odobrili 6515 naložb in izplačali 11,1 milijona evrov subvencij, v povprečju 1700 evrov za posamezno naložbo. 

Tretji ukrep je vgradnja prezračevalnega sistema, za katerega so odobrili 3263 vlog in izplačali 2,7 milijona evrov oziroma nekaj več kot 800 evrov za posamezno naložbo. 

Glede na višino izplačanih sredstev pa so na tretjem mestu naložbe v kotle na lesno biomaso. Izplačali so približno 7,7 milijona evrov subvencij za nekaj manj kot 2100 naložb. Povprečna subvencija je bila 3700 evrov. 

Približno toliko subvencije, 7,3 milijona evrov, je bilo izplačanih za izvedbo toplotne izolacije fasad. Subvencije so izplačali za 1295 naložb, v okviru katerih je bilo vgrajenih skoraj 500 tisoč kvadratnih metrov toplotne izolacije. Povprečna subvencija je bila nekaj več kot 5600 evrov. 

Več kot tretjin vlog le za en javni poziv

Eko sklad je leta 2022 skupaj prejel 30.890 novih vlog in izdal 26.190 odločb, za skupaj približno 90,4 milijona evrov. Različnim upravičencem so izplačali skoraj 73,6 milijona evrov subvencij, od tega 43,5 milijona evrov na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije in 30,1 milijona evrov na podlagi programa podnebnega sklada. 

Največ vlog, 12 077, je prispelo na javni poziv 99SUB-OB22 za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Iz tega naslova pa so lani odobrili le 156 vlog in 314.000 evrov, od tega so izplačali 42.000. 

V tem obdobju je bilo največ sredstev odobrenih in izplačanih občanom na podlagi javnega poziva po vsebini enakega javnega poziva iz leta 2019. Odobrili so 1647 vlog in zanje 37,4 milijona evrov, od tega so jih izplačali 35,8 milijona. 

Čakalna doba od pet do devet mesecev

Vlagatelji so morali leta 2022 na pregled vloge na navedenih javnih pozivih čakati od najmanj pet do največ devet mesecev, kar sicer ni v skladu z zakonom, ki določa, da mora biti odločba izdana v roku 90 dni, piše v poročilu. Zastoji oziroma občutno podaljšanje čakalnih dob je nastalo zaradi izjemno velikega priliva vlog v letih 2021 in 2022 in omejenih kadrovskih zmožnosti, še navajajo. 

Zastojev še vedno niso odpravili, kar potrjujejo podatki na spletni stani Eko sklada. Za ukrepe za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb je trenutno odprt poziv 99SUB-OB22, na katerega je prispelo več kot 26.000 vlog, trenutno pa obravnavajo vloge, prispele 1. junija letos. 

Še daljša je čakalna doba za vloge, ki so prispele na poziv 104SUB-SO22 za subvencije za sončne elektrarne, teh je nekaj več kot 12.300. Trenutno obravnavajo vloge, prispele konec januarja letos.   

Največ kreditov za nakup vozil in toplotnih črpalk

Kreditiranje občanov je lani predstavljalo večino, kar 90 odstotkov v tem letu podpisanih kreditnih pogodb, izhaja iz poročila. Z občani so podpisali 2202 kreditni pogodbi, od tega 464 na področju učinkovite rabe energije in 1728 na področju rabe obnovljivih virov energije. 

Sklenili so za približno 31,8 milijona evrov kreditnih pogodb, od tega 10,6 milijona evrov za naložbe učinkovite rabe energije, med katerimi je bilo daleč največ nakupov (383) okolju prijaznih vozil. Za ta namen je bilo odobrenih kar devet milijonov evrov kreditov. 

Kot izhaja iz poročila, pa so občani s krediti financirali še toplotno izolacijo za 12.389 kvadratnih metrov fasad in 1257 kvadratnih metrov streh. Vgradili so še 369 kvadratnih metrov energijsko učinkovitega zunanjega stavbnega pohištva. 

Manjši del najetih kreditov pa so občani namenili za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih stavb, nakup velikih gospodinjskih aparatov ustreznega energijskega razreda, namestitev naprav za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, namestitev energijsko učinkovitih kondenzacijskih kotlov na zemeljski plin. 

Nekaj več kot 21 milijonov evrov kreditov pa je bilo odobrenih za naložbe rabe obnovljivih virov energije. Občani so s krediti namestili 382 toplotnih črpalk za ogrevanje s skupno električno nazivno močjo 5 MW, 134 kotlov na lesno biomaso s skupno močjo 3,5 MW in postavili 1212 sončnih elektrarn s skupno močjo 16,5 MW.