Tudi podatek, da smo leta 2015 v gospodinjstvih porabili 46.513 TJ energije, lani pa 44.273 TJ povprečnemu potrošniku energije ne pove veliko. Sklepamo lahko le, da smo v zadnjih petih letih morda postali energijsko bolj učinkoviti.
Zmajšanje, kot če 40.000 gospodinjstev ne bi porabilo niti kilovatne ure
Tudi če številke pretvorimo v vsem bolj razumljive kilovatne ure, še vedno nimamo prave predstave, koliko smo rabo energije v gospodinjstvih zmanjšali. Veliko več pa pove preračunan podatek, da je povprečno gospodinjstvo leta 2015 porabilo 15.736 kWh energije, lani pa 14.913 kWh. Všteta je energija za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, hlajenje, kuhanje, razsvetljavo in vse druge porabnike elektrike v gospodinjstvu.
Zmanjšanje rabe energije za 2240 TJ v petih letih je torej tolikšno, kot če 41.700 gospodinjstev, po zadnjih podatkih je je v Sloveniji 824.618, v enem letu ne bi porabilo niti enega kilovata energije. Ali preračunano v porabo elektrike, kot da v enem letu skoraj 150.000 gospodinjstev ne bi porabilo niti kilovatne ure elektrike. Lani je povprečno gospodinjstvo porabilo 4146 kWh elektrike.
Podatki potrjujejo, da smo se v zadnjih petih letih v gospodinjstvih začeli obnašati bolj racionalno, energijsko bolj učinkovito. Poglejmo, kje smo rabo energije najbolj zmanjšali.
Največ smo rabo energije zmanjšali pri ogrevanju
Največ, za sedem odstotkov ali 2119 TJ, smo zmanjšali rabo energije za ogrevanje. Toliko, kot da se v enem letu kar 63.200 gospodinjstev sploh ne bi ogrevalo. Povprečna letna raba energije za ogrevanje je 9.312 kWh.
Še vedno pa energija za ogrevanja predstavlja največji delež, 62,5 odstotka vse energije, ki jo rabimo v gospodinjstvu. Leta 2015 je bil njen delež 64 odstotkov.
V zadnjih petih letih pa so se nekoliko spremenila tudi razmerja med energenti, ki jih uporabljamo za ogrevanje. Največ, kar za 20 odstotkov smo zmanjšali porabo kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina, za 11 odstotkov se je zmanjšala poraba lesne biomase in za nekaj več kot štiri odstotke toplota iz sistemov daljinskega ogrevanja. Na drugi strani pa smo povečali porabo elektrike za ogrevanje, kar ni pozitivno. V primerjavi z letom 2015 smo je lani za ta namen porabili za polovico več. Za več kot polovico (53,9 %) pa se je povečala tudi poraba energije, proizvedena iz okolja, ki jo izkoriščajo toplotne črpalke in sprejemniki sončne energije. Poraba zemeljskega plina je ostala približno enaka.
Raba energije za hlajenje raste
Če pogledamo še druge segmente, ugotovimo, da je drugi največji porabnik energije, ki predstavlja 16,8 odstotka, priprava tople sanitarne vode, sledi energija za razsvetljavo in ostale električne porabnike s 15,8 odstotki, za kuhanje porabimo nekaj nad štiri odstotke in za hlajenje manj kot odstotek energije.
Deleži energije, ki jo rabimo za posamezni segment so primerljivi z letom 2015, opazne pa so razlike v količini porabljene energije. Tako smo lani porabili dobrih 10 odstotkov več energije za hlajenje, zmanjšali pa rabo energije za kuhanje (-3,7%), za pripravo tople sanitarne vode, razsvetljavo in druge električne porabnike. Vendar je bilo zmanjšanje energije v teh kategorijah manj kot en odstotek.
Manj kurilnega olja in lesne biomase
Primerjava posameznih virov v skupni rabi energije v gospodinjstvu pa pokaže, da smo iz 13,8 odstotka porabo kurilnega olja in utekočinjena naftnega plina zmanjšali na 11,8 odstotka, lesne biomase iz 41,7 na 38,6 odstotka, porabo zemeljskega plina povečali iz 9,3 na 10 odstotkov, porabo elektrike iz 24,8 na 27,8 odstotka ter energije iz obnovljivih virov iz 3,4 na 4,7 odstotka. Poraba toplote iz daljinskih sistemov je ostala enaka.
Če podrobneje pogledamo le porabo elektrike v gospodinjstvu, ugotovimo, da je ta leta 2015 predstavljala 24,8 odstotka vse porabljene energije, lani pa že 27,8 odstotka. Na elektriko se več ogrevamo, več je porabimo za hlajenje in pripravo tople sanitarne vode, več tudi kuhamo na elektriko, le za razsvetljavo in druge električne porabnike je porabimo manj kot pred petimi leti.
Čudno, da je takšen padec porabe, kaj 2000 BEV se nič ne pozna, bo ja zaradi njih padlo omrežje, konec sveta. Še bolj čudno, da se že 50 let dvakrat letno draži elektrika, tudi to je verjetno zaradi BEV
Kaj nam pove da porabimo manj elektrike ? To da bodo ceno elektrike vztrajno dvigovali. Manj kot jo bomo porabili višja bo. Višje bodo tudi dajatve. Vseh petnajst ali koliko jih že je.