Strokovnjaki so si enotni, da nočno ugašanje ogrevanja ali občutno znižanje temperature čez noč ali po dnevi, ko nas ni doma, ne prinaša želenih učinkov. Prihrankov pri rabi energije in posledično pri stroških za ogrevanje ne bo, lahko se zgodi celo nasprotno, hkrati pa se lahko, odvisno od stavbe, soočimo celo z neprijetnimi posledicami, kot je kondenzacija vlage na hladnih zunanjih stenah in plesen.
Kljub temu pa ni enoznačnega odgovora na vprašanje, kakšne naj bodo temperature ogrevanja v posameznem delu dneva.
Primerna temperatura ponoči in tudi podnevi, ko nas osem do 10 ur ni doma, je odvisna od tega, koliko toplote potrebuje stavba, da jo ogrejemo na želeno temperaturo. To pa je odvisno predvsem od tega, ali je oziroma ni toplotno izolirana in kako toplotno izolativno je stavbno pohištvo. Pa tudi od tega ali imamo visokotemperaturni ali nizkotemperaturni sistem ogreval. Na rabo energije za ogrevanje pa zelo vplivajo tudi naše bivalne navade.
Stene se ohladijo, vlaga na kondenzira
Strokovnjaki svetujejo, da v neizoliranih ali slabo izoliranih stavbah temperature ogrevanja ponoči in čez dan, ko nas ni doma, ne znižamo, sploh pa ne ugasnemo. Če se takšne stavbe ponoči ne ogrevajo, ali jim temperaturo ogrevanja znižamo, se bodo njihove stene ohladile do točke, da na njih vlaga iz zraka kondenzira. Stene se navlažijo in ustvarijo se idealni pogoji za razvoj plesni.
Druga težava je ta, da bo ob ponovnem vklopu ogrevalnega sistema ali povečanju temperature na termostatu, ki smo jo prejšnji večer občutno znižali, ogrevalni kotel zelo obremenjen, saj bo moral nadomestiti večjo temperaturno razliko, za to pa je potrebna višja temperatura ogrevalne vode in močnejši pretok v radiatorjih, kar pomeni večjo porabo energenta in višje stroške.
Hkrati bo moral kotel precejšen del toplote ustvariti za segrevanje hladnih, vlažnih sten. Neenakomerno obratovanje predimenzioniranega kotla povzroči več izgub toplote, kot so prihranki zaradi nočnega znižanja temperature.
Temperatura nižja za največ tri stopinje Celzija
V stavbah, ki so povprečno toplotno izolirane, strokovnjaki priporočajo, da temperaturo ogrevanja ponoči in čez dan, ko nas ni, znižamo, vendar ne več kot za tri stopinje Celzija. Iz denimo 20 ali 21 na 18 stopinj Celzija. S tem naj bi na leto privarčevali približno pet odstotkov energenta.
Ob tem svetujejo, da okna zastremo z zunanjimi žaluzijami ali roletami in zagrnemo z zavesami, če jih imamo. Tako za približno 20 odstotkov zmanjšamo prehod toplote ven in zmanjšamo porabo energenta.
Takšno ravnanje je smiselno, če imamo visokotemperaturni sistem z radiatorji, ki se hitro odzivajo in hitro prostor segrejejo za dve ali tri stopinje. Če imamo talno ogrevanje, ki deluje v nizkotemperaturnem režimu, pa je nočno zniževanje temperature manj smiselno. Sistem se odziva počasi, prostor se bo na želeno temperaturo segreval dlje časa, prihrankov pa ne bo. Zato je bolj smiselno, da je temperatura ogrevanja ves čas konstantna. Tudi zato, ker je temperatura vode v tem sistemu precej nižja, kot v sistemu radiatorjev.
Sodobne hiše pogosto ogrevamo le ponoči
Kako nastaviti nočno ogrevanje v sodobnih energijsko učinkovitih hišah, je vprašanje zase. Zaradi dobre toplotne izolacije se stene teh hiš ohlajajo izjemno počasi. V eni noči brez ogrevanja se sploh ne ohladijo. Hkrati za ogrevanje rabijo tako malo toplote, da veliki prihranki tako ali tako niso možni.
Če ogrevalni sistem ponoči ne bo deloval, bo poleg manjše rabe energenta, manjša tudi raba energije za delovanje obtočnih črpalk, manjše pa bodo tudi toplotne izgube ogrevalne naprave.
Če energijsko učinkovito hišo ogrevamo s toplotno črpalko, pa je morda smiselno, da ta deluje ponoči, ko je elektrika cenejša (v primeru dvotarifnega merjenja). Toplota se hrani v zalogovniku, porablja pa takrat, ko jo potrebujemo. V tem primeru je bolj smiselno, da toplotna črpalka ne deluje podnevi.
Termostatski ventili in ustrezne temperature prostorov
Bolj kot ugašanje ogrevanja ali pretirano nižanje temperature ponoči in v času odsotnosti podnevi, je učinkovito in varčno, če na radiatorje namestimo termostatske ventile, ki uravnavajo dotok tople vode glede na želeno temperaturo v prostoru.
Nastavitve termostatskih ventilov prilagodimo želeni temperaturi v posameznem prostoru. Ogrevanje bivalnih prostorov na 23, 24 ali celo več stopinj Celzija je nepotrebno in negospodarno. Zima preprosto ni čas za kratke rokave, temveč za dodatno jopico. Precej bomo rabo energije zmanjšali, če bomo ogrevanje znižali na 19 do 21 stopinj Celzija. Za vsako stopinjo manj je prihranek približno pet do šest odstotkov.
V kopalnici je temperatura lahko nekoliko višja, nižja pa v spalnici, zadostuje 18 stopinj Celzija, saj bo pri tej temperaturi spanec bolj kakovosten. Tudi v kuhinji je temperatura lahko nižja, saj toploto oddajajo kuhalna plošča in pečica, pa tudi hladilnik.
Termostatski ventili na radiatorjih in njihova pravilna nastavitev, ki naj celo kurilno sezono ostane enaka, prinese veliko večje prihranke, tudi do 20 odstotkov, kot pa nočno ugašanje ogrevanja ali pretirano znižanje nočne temperature.
Pogoj, da moraš še ponoči ko spiš ogrevati stanovanje - hišo je najbrž ta, da si po izobrazbi novinar, ker mi, ki imamo družbeno manj odgovorno izobrazbo, veliko slajše spimo, če je prostor vsaj 2-3 stopinje hladnejši kot čez dan.
Tako je! evropejci šparajte z nafto zato da se bojo kavbojci še naprej zastojn vozili z V12 motorji.
No, če imaš tako kot je na sliki, pa res lahko ugasneš ogrevanje za ene par ur.