Klasično talno ogrevanje, ki temelji na cementnem estrihu, običajno zahteva vsaj od osem, pa vse do 12 centimetrov višine. V obstoječih hišah je to lahko velika težava, saj te višine ni. Zaradi vgradnje talnega gretja se je zato treba odreči nekaj centimetrom višine v prostoru, kar v tistih, ki niso višji od 240 ali 250 centimetrov, lahko predstavlja precejšnjo težavo. Druga težava, na katero naletimo v obstoječih hišah, pa so pragovi vrat, ki ne dopuščajo vgradnje klasičnega talnega ogrevanja.
Lastniki obstoječih hiš, ki želijo radiatorje zamenjati za talno ogrevanje, so tako pogosto postavljeni pred vprašanji, kaj narediti, in kako zadrego z višino rešiti. Tega se zavedajo tudi proizvajalci sistemov talnega ogrevanja, ki so prav za takšne težave našli rešitev. Pri nas sta na voljo vsaj dva sistema, prihajata pa iz sosednje Avstrije, ki temeljita na izjemno majhni debelini sistemskih plošč talnega ogrevanja.
Izjemno tanke sistemske plošče
Sistemske plošče z utori, med katere se spelje cevi talnega ogrevanja, so v enem primeru debele 18 milimetrov, v drugem pa celo samo 12. Cel sistem zavzame zgolj dva centimetra. Razvita sta tako, da ju lahko polagamo neposredno na obstoječo talno ploščo, v enem primeru celo na obstoječo talno oblogo.
Najprej namestimo sistemske plošče, ki se jih na podlago lepi z namenskim lepilom. Potem med utori speljemo cevi, kako na gosto so, in kako dolge bodo zanke, je odvisno od toplotnih potreb, izračun za to pa naj bi naredil strokovnjak. Ko so vse cevi razpeljane in je narejen tlačni preizkus, se površino zalije oziroma premaže s polnilno maso ali namenskim lepilom tako, da se zapolni vse neizkoriščene kanale in mesta ob ceveh. Na to pa se neposredno položi nova talna obloga.
Hitra odzivnost sistema na temperaturna nihanja
Vgradnja takšnega sistema talnega ogrevanje je hitrejša in bolj preprosta, med prednostmi pa proizvajalca izpostavljata še bistveno hitrejšo odzivnost sistema na nihanje temperature v prostoru. Za talno gretje je namreč značilno, da v primerjavi z radiatorji potrebuje precej več časa, da prostor, ki smo ga ohladili, ponovno segreje. Ta reakcijski čas sicer lahko zmanjšamo tako, da v prostorih, kjer je talno gretje, vzdržujemo konstantno temperaturo z nihanji zgolj stopinjo ali dve.
Omenjena sistema pa imata bistveno hitrejši reakcijski čas in sta bistveno bolj odzivna. Sistem na 18 milimetrski plošči reagira kar dve in pol uri hitreje od klasičnega talnega gretja na cementnem estrihu, za drugi, še tanjši sitem, pa proizvajalec navaja, da reagira že v 10 minutah. Tako naj bi se tudi bistveno bolj odzival na morebitne sončne dobitke skozi na primer velika stekla pozimi.
Vse lastnosti sistemov talnega ogrevanja na tankih sistemskih ploščah se odražajo v ceni, ki je precej višja od cene klasičnega sistema.
Talno ogrevanje se obnese v energijsko varčnih hišah
Oba sistema talnega gretja delujeta v območju nizkotemperaturnega režima ogrevalne vode, ki kroži po ceveh. Temperatura je od 35 do 40 stopinj Celzija, zato sta dobro združljiva in učinkovita s sodobnimi energijsko varčnimi ogrevalnimi napravami na obnovljive vire energije, kot so toplotne črpalke in sodobne peči na pelete ter sončni kolektorji.
Talno ogrevanje, ne glede na to, ali je izvedeno klasično ali na omenjenih sistemskih ploščah, spada med energijsko učinkovita ogrevala, zato je primerno zgolj za hiše ali stanovanja, ki imajo majhne potrebe po toploti. Lastniki starejših hiš o talnem ogrevanju upravičeno lahko razmišljajo le, če so svoj dom pred tem energijsko sanirali. Torej izolirali fasado, podstrešje ali streho, strop proti neogrevani kleti in vgradili toplotnoizolativna okna, ter tako korenito zmanjšali potrebe po toploti.
V energijsko potratni hiši je velika verjetnost, da talno ogrevanje ne bo zmoglo zagotoviti dovolj toplote in bivalnih prostorov ogreti na želeno temperaturo. Če zdaj energijsko potratno hišo ogrevamo prek radiatorjev, je temperatura ogrevalne vode v njih vsaj 55 do 65 stopinj Celzija. V nekaterih primerih še več. Po sistemu talnega ogrevanja pa bo krožila ogrevalna voda s temperaturo največ 40 stopinj Celzija, kar pa je premalo, da bi bili lahko prostori ogreti na enako temperaturo.
Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.
