Slovenijo trenutno premore le dve večji vetrni elektrarni, ki proizvedeta 14 GWk vetrne energije. Iz vetra pridobivamo manj kot odstotek vse proizvedene električne energije. To se utegne kmalu spremeniti, saj država v prihajajočem desetletju ob umiku fosilnih goriv načrtuje sunkovito povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Med njimi sta za novo infrastrukturo ključna predvsem sonce in veter. Napovedi kažejo, da naj bi vetrne elektrarne v državi do leta 2030 proizvajale že 248 GWh električne energije.
Z željo, da bi povečali delež obnovljivih virov, je vlada že lanskega julija pripravila nov Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta med drugim predstavlja podlago za določitev prednostnih območij za postavitev vetrnih elektrarn in hitrejše pridobivanje dovoljenja za gradnjo vetrnic. Prav tako je država vlagateljem zagotovila nepovratna sredstva v višini več deset milijonov evrov za naložbe v vetrne, sončne in hidroelektrarne.
Na razpis se je prijavilo tudi podjetje podjetje Energija na veter, čigar ideja o postavitvi 56 vetrnih elektrarn na Pohorju, in sicer na Rogli, Treh kraljih in Arehu, v javnosti še vedno buri duhove. Projekt je naletel na močan upor predvsem med predstavniki lokalnega okolja, ki so prepričani, da bodo vetrne elektrarne ogrozile tamkajšnje življenjsko okolje.
Po njihovem mnenju že sama gradnja veternih elekrarn predstavlja katastrofalen poseg v to sicer izjemno občutljivo okolje, saj je za namen gradnje treba posekati vsaj za en nogometni stadion gozda, urediti dovozne ceste in omogočiti dostop velikim strojem.
"Treba je odkopati in odstraniti ogromne količine materiala, ki na lokacijah elektrarn ne bo zemlja temveč skala. Betonski temelj je globok vsaj 6 metrov, premera preko 20 metrov, v katerega vstavijo približno 100.000 kilogramov železa in vlijejo več kot 100 betonskih mešalcev betona. Vse materiale, stotisoče ton, vključno z ogromnimi stolpi, na katerih bi vetrne elektrarne stale, in krili, dolžine skoraj 70 metrov, bo treba pripeljati na Pohorje po naših skromnih ozkih cestah in v dolino odpeljati na tisoče kubikov izkopanega oziroma iz Pohorja izruvanega skalovja. Čeprav gre za velik in težak temelj, ne more držati tako visoke in težke konstrukcije. Treba jih je učvrstiti s posebnimi sidri preko 30 metrov globoko," kritičen poseg v naravo predstavijo pri društvu Moje Pohorje.
Poleg nasprotovanja javnosti ima investitor, ki bo projekt vodil do pridobitve gradbenega dovoljenja in elektrarne kasneje prav tako upravljal, nekaj težav tudi pri pridobivanju pristojnih mnenjdajalcev. Te bi morali pridobiti do sredine decembra, a so bili pri tem neuspešni. Od takrat skušajo z dodatnimi pojasnili ter dopolnitvami ponovno prepričati občine in druge mnenjedajalce. V tem času so vložili predlog za razlastitev Občine Slovenska Bistrica, ki zavrača možnost speljave kinete za kablovod iz vrha Pohorja proti Slovenski Bistrici preko Planine in Tinja. Prav tako so 24. januarja podali vlogo za gradnjo kablovoda (kanaleto) od Slovenske Bistrice, Visol, Velikega Tinja, Planine, Treh Kraljev do Osankarice po obstoječi cesti.
V integralnem postopku več mnenjedajalcev k načrtovani gradnji ni podalo pozitivnega mnenja oziroma so podali zahteve za dopolnitev dokumentacije, med njimi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija za vode, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Občina Slovenska Bistrica, Občina Ruše, Komunala Slovenska Bistrica, Ministrstvo za obrambo, Elektro Maribor in ELES.
"Investitor je bil z mnenji seznanjen in je na poziv upravnega organa posredoval svojo opredelitev do navedb mnenjedajalcev. Upravni organ je ugotovil, da se investitor ni opredelil do vseh ugotovitev mnenjedajalcev oziroma njihovih zahtev ter da ni predložil ustrezne dokumentacije, s katero bi upravni organ ponovno seznanil mnenjedajalce. Upravni organ je tudi ugotovil, da so v predmetni zadevi podani razlogi za zavrnitev zahtevkov investitorja, o čemer je obvestil investitorja," še povedo na MNVP.
Postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja, kateremu naj bi sledil vstop soinvestitorjev, se torej nadaljujejo. To gre na roko vsem, ki projektu nasprotujejo. Njihov seznam je dolg. V torek, 14 novembra 2023, so v Občini Zreče organizirali okroglo mizo na omenjeno tematiko. Dogodka se je poleg predstavnikov Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za gozdove Slovenije, Lovske zveze, županov in predstavnikov sosednjih Občin, predstavnika podjetja Unitur udeležilo veliko posameznikov iz zainteresirane javnosti, organizacij in društev. Vsi udeleženi so takrat enotno in odločno nastopili proti gradnji vetrnih elektrarn na Pohorju.
Na ministrstvu sklenejo, da zahteva investitorja v tej zadevi še ni zrela za javno objavo: "Seznanitev javnosti se v integralnem postopku izvede, po tem, ko upravni organ ugotovi, da je poseg sprejemljiv z vidika pristojnih mnenjedajalcev in upravnega organa."
dezurni@styria-media.si
GOLOBOVI PROJEKTI IN VSILJEVANJE MIMO ZAKONOV ALI SPREMINJANJE ZAKONOV AL KAR Z ODLOKI... VSILIT KAR LJUDJE NOČEJO
STOP tem pralcem denarja in bodočim povzročiteljem energetske revščine. Vertne elektrarne naj gradijo lokalne energetske skupnosti, sestavljene iz ljudi, ki tam bivajo, imajo zemljo itd. Naj se sami odločijo koliko, kaj in kje bodo imeli. Mi pa ustavimo te "pranje… ...prikaži več denarja na veter d. o. o.".
Povejte tem "investitorjem" naj se s Pohorci ne zajebavajo.