Energetski strokovnjaki vedno znova ponavljajo, da je treba energijsko sanacijo vsake stavbe, tudi večstanovanjske, izvesti celovito in obvezno na podlagi projekta, ki ga naredi za to usposobljen strokovnjak. Če bodo izvedeni ukrepi, med katerimi sta glavna toplotna izolacija zunanjega ovoja in menjava stavbnega pohištva, sledi pa lahko še vgradnja prezračevalnega sistema in šele na koncu posodobitev ogrevalnega sistema, bodo prihranki pri rabi energije za ogrevanje in hlajenje največji. Povečalo pa se bo tudi bivalno ugodje v stavbi.
O tem, kako se na pravi in ekonomsko učinkovit način lotiti celovite energijske obnove večstanovanjske stavbe (VSS), smo natančneje že pisali, tokrat pa pozornost posvečamo zadnjemu koraku obnove, torej ogrevanju. Posegi na ogrevalnem sistemu pa so lahko tudi samostojni, kar je v praksi pogosto, saj se v marsikateri VSS etažni lastniki srečujejo s finančnimi omejitvami.
Ukrepi, ki jih v VSS priporočajo strokovnjaki so:
- hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema,
- zmanjšanje priključne moči vira toplote po izvedeni dodatni toplotni zaščiti ovoja stavbe,
- ogrevanje z obnovljivim virom energije,
- samooskrba večstanovanjske stavbe z električno energijo.
Preden se etažni lastniki odločijo za izvedbo naštetih ukrepov ali pa zgolj posameznega, je treba vsak stavbo obravnavati individualno, njihova odločitev pa mora temeljiti na optimalnem, tehnično in finančno argumentiranem predlogu dobrega in neodvisnega strokovnjaka.
Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema
V stavbah, ki imajo dolg in razvejan razvod ogrevalnega sistema, se velikokrat zgodi, da oskrba s toplotno energijo ni enaka v vseh delih stavbe. Posledica so lahko (pre)hladna stanovanja v višjih nadstropjih, kar vpliva na kakovost bivanja, lahko pa tudi vodi k nesoglasju med stanovalci glede delitve stroškov za ogrevanje, pojasnijo predavatelji. Kaj pomeni hidravlično uravnoteženje, kako ga izvedemo in kakšni so njegovi učinki, smo natančneje že pisali.
Zmanjšanje priključne moči vira toplote
Ta ukrep je smiseln in učinkovit, če ste se odločili tudi za toplotno izolacijo zunanjega ovoja, torej fasade, strehe in tal oziroma stropa nad neogrevano kletjo in s tem zmanjšali toplotne potrebe v stavbi. Zato je priključna moč vira s katerim se stavba ogreva, lahko nižja. Ta je pri stavbah, ki se ogrevajo prek daljinskega sistema ogrevanja, določena s toplotno postajo. Koliko naj bi bila nižja priključna moč vira, je odvisno od tega, koliko so bile zmanjšane toplotne potrebe, to pa naj bi bilo razvidno iz projekta energijske prenove zunanjega oboja.
Z manjšo priključno močjo vira zmanjšamo fiksne stroške računa za toploto. Zmanjšanje pa se izvede tako, da se zmanjšajo temperaturne razlike in/ali zmanjša pretok ogrevalne vode, nujno pa je treba izvesti tudi hidravlično uravnoteženje, pravijo strokovnjaki.
Podobne ukrepe svetujejo tudi v tistih VSS, ki imajo svojo kotlovnico ali pa je nanjo priključenih več sosednjih stavb.
Ogrevanje z obnovljivim virom energije
Etažnim lastnikov v VSS, ki se ogreva s fosilnim energentom, strokovnjaki svetujejo, da resno razmislijo o njegovi zamenjavi s toplotno črpalko ali lesno biomaso. Ne le, ker bodo s tem prispevali k varovanju okolja, v katerem živimo vsi, ampak tudi, ker je ogrevanje z obnovljivimi viri cenejše.
Ogrevanje s sekanci ali poleni je za 60 do 70 odstotkov cenejše v primerjavi s kurilnim oljem, ker pa je naložba v sistem relativno visoka, upravljanje in vzdrževanje pa zahtevnejša, se vseživljenjski stroški zmanjšajo manj, v povprečju od 10 do 15 odstotkov. Dodatna omejitev so tudi gosto naseljena območja, kjer veljajo omejitve emisije trdih delcev, hrupa in prostora za skladiščenja lesne biomase, pojasnijo strokovnjaki.
V tem pogledu so po njihovem mnenju toplotne črpalke lahko bolj primerne. Še posebej po energijski prenovi, ko zaradi nižjega potrebnega temperaturnega režima niso potrebni posegi v grelna telesa in lahko enostavno zamenjajo kotel.
Če je kljub izvedeni energetski prenovi ali pa ta ni bila izvedena potrebna temperatura radiatorjev višja od 60°C, pa lahko stanovalci izberejo dvostopenjsko toplotno črpalko, ki dosega temperaturo ogrevne vode v rangu kotla na zgorevanje.
Najpogostejše toplotne črpalke zrak/voda uporabljajo od 75 do 80 odstotkov obnovljivih virov energije za svoje delovanje, obratovalni stroški so od 50 do 55 odstotkov nižji v primerjavi s kurilnim oljem, pojasnijo. Pri investiciji v nov sistem ogrevanja večstanovanjske stavbe s toplotno črpalko so zaradi relativno ugodne cene in nezahtevnega upravljanja ter vzdrževanja vseživljenjski stroški nižji za okoli 25 odstotkov v primerjavi s sistemom na kurilno olje. V kombinaciji s sončno elektrarno pa lahko stanovalci oskrbo z energijo naredijo še bolj do okolja in denarnice prijazno.
Samooskrba z električno energijo
Postavitev sončne elektrarne na streho VSS je lahko nadgradnja in pika na i energijske prenove stavbe, ki pa se pri nas zaradi različnih razlogov za zdaj še ni uveljavila. Samooskrba z električno energijo na VSS pomeni, da je elektrarna priklopljena na skupno nizkonapetostno napeljavo, pri čemer se lahko povežejo merilna mesta posameznih prostorov oziroma stanovanj in/ali skupnih prostorov. Samooskrbo z električno energijo v okviru stanovanjskega zakona lahko stanovalci opredelijo v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih ali soglasja etažnih lastnikov v obliki izboljšave ali najemne pogodbe.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
sanja svinja o koruzi. Na prste ene roke lahko prešetejem koliko je takihj blokov, kjer je dogovor s srtanovalci o določeni spremembi mogoč.