Za lažjo primerjavo in spremljanje gibanja cen električne energije in plina so na Eurostatu razvili novo interaktivno spletno orodje, s pomočjo katerega lahko primerjamo tudi deleže, ki jih v končni ceni predstavljajo davki in druge dajatve. Za večino držav so na volju podatki od leta 2007 naprej, osvežujejo pa jih vsakega pol leta.
Podatke prikazujejo posebej za gospodinjstva in druge odjemalce, cene pa lahko primerjamo tudi glede na količino porabljene energije.
Zadnji podatki cen elektrike in plina so za prvo polovico lanskega leta. Povprečna cena elektrike v je bila v tem obdobju v Sloveniji 0,1448 evra za kilovatno uro, za gospodinjstva z porabo od 2500 do 5000 kilovatnih ur na mesec. Delež davkov in dajatev je znašal 26,6 odstotka.
Cena elektrike pri nas med nižjimi
To slovenska gospodinjstva uvršča na 19. mesto med sedemindvajseterico držav. Cena kilovatne ure elektrike je pri nas za osem centov nižja od povprečja v državah evro območja in za 6,8 centov nižja od povprečja v EU 27.
Cene elekktrike z dajatvami in davkom, I. polletje 2020
Pogledali smo tudi v preteklost. V Sloveniji je bila najnižja cene elektrike v drugem polletju leta 2007, ko je znašala 0,1116 evra za kilovatno uro, delež dajatev in davkov pa je bil takrat 22,8-odstoten. Najdražja je bila elektrika konec leta 2019, ko je dosegla ceno 1,666 evra za kilovatno uro, delež dajatev in davkov pa je znašal 31,2 odstotka.
Najvišjo ceno elektrike imajo v Nemčiji, predvsem na račun visokih dajatev, saj so po ceni električne energije šele na petem mestu. Nasprotno pa je cena energije najvišja na Irskem, vendar zaradi nižjih dajatev Irci plačujejo četrto najdražjo elektriko v EU.
Zanimiva je tudi Nizozemska, kjer je cena električne energije 7. najdražja v EU, končna cena elektrike pa jo uvršča šele na 20 mesto. Razlog so negativne dajatve, ki jih odštejejo od cene energije.
Cena plina pod povprečjem, a v zgornji polovici
Nasprotno pa je Nizozemska držav, ki ima ene od najvišjih dajatev, ko gre za zemeljski plin. Če upoštevamo le ceno plina je na lestvici na 12. mestu, končna cena pa jo uvršča na prvo. Cena zemeljskega plina je visoka tudi na Švedskem, sledi pa ji Francija.
V Sloveniji gospodinsjki odjemalci plačujejo 11. najdražji plin, kar je tik pod povprečjem EU 27. V prvi polovici lani je bila cena 0,0586 evra za kilovatno uro, kar je nekaj več kot 10 odstotkov manj od povprečja EU. V primerjavi z evro območjem pa je cena plina pri nas nižja za 16 odstotkov.
Cene zemeljskega plina z dajatvami in davkom, I. polletje 2020
Cena plina se je pri nas od leta 2007 precej spremenila. Najvišja je bila v prvem polletju 2012, ko je znašala 0,0798 evra za kilovatno uro. Takrat smo plačevali tretji najdražji plin v Evropi, le na Švedskem in Danskem je bil dražji. Potem je cena počasi začela padati, najnižja pa je bila v drugi polovici leta 2017, za kilovatno uro je bilo treba plačati 0,0532 evra, dajatve pa so v tej ceni predstavljale več kot 30 odstotkov. Nekoliko nižje so zdaj, ko je bil plin najcenejši pa so znašale le 22,3 odstotka. Povprečje dajatev in davkov je v evro območju 34,5 odstotka, v EU pa znašajo nekoliko manj, eno tretjino cene. Najvišje so na Nizozemskem, kjer v končni ceni predstavljajo skoraj 60 odstotkov.
Vprašanje, če se tu upošteva tudi omrežnina, ki je več kot polovica zneska mesečnega računa.
Po mehki varianti ljudi prepričujejo, da sta elektrika ter zemeljski plin pri nas (pre)poceni in da se naj počasi privadimo na povišanje cen teh energentov... Kot pa je napisal že TLACAN naj raje primerjajo koliko katerega energenta dobiš za minimalno… ...prikaži več plačo v posamezni državi!
Poleg primerjave cen bi morali podati primerjavo minimalne plače - glede na to, da je pri nas polovica zaposlenih na minimalni plači. Predlagal bi dodate primerjavo koliko elektrike bi lahko plačali z minimalno plačo v posamezni državi.