Ker smo nesposobni, bomo Hrvatom nakazali 11 milijonov evrov, dobili pa nič

Države članice so se same zavezale k izpolnjevanju cilja o deležu obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije. Cilj Slovenije za leto 2022 je bil 25 odstotkov, a ga tako kot že nekaj let pred tem, nismo dosegli. 

Podatki sicer še niso uradni, a na mizi vlade je začasni revidiran podatek statističnega urada, da za ciljem zaostajamo za 2,06 odstotne točke. Namesto vsaj 25 odstotkov je bil konec lanskega leta delež OVE 22,94 odstotka, kar je precej slabše kot v letih pred tem. 

Ker deleža nismo dosegli, mora Slovenija sprejeti dodatne ukrepe, kar pa poenostavljeno pomeni, da moram manjkajoči delež kupiti v eni od držav članic, ki je svoje cilje presegla. Slovenija bo zato uporabila mehanizem statističnega prenosa določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo. Dogovor o statističnem prenosu OVE deleža pa mora sprejeti najkasneje do konca leta. 

To je namreč med drugim eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, če želi država članica črpati sredstva iz kohezijskih skladov v obdobju od 2021 do 2027.

Skoraj 11 milijonov evrov Hrvatom

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je več držav članic, ki so po interni oceni ministrstva lani verjetno presegle svoj cilj (uradni statistični podatki še niso objavljeni), pozvalo k ponudbi za odkup manjkajočega deleža. K ponudbi so bile pozvane Avstrija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Češka. Ponudbe so prejeli iz Češke, Hrvaške in Slovaške, na podlagi dodatnih pogajanj pa je najbolj ugodno ponudbo za manjkajočo količino statističnega prenosa oddala Hrvaška.

Za manjkajočih 1193 GWh energije so se dogovorili za ceno 9,1 evra na MWh, kar pomeni, da bo Slovenija Hrvaški za manjkajoči delež plačala skoraj 10,9 milijona evrov. 

Spomnimo, leta 2021 in 2022 smo sporazuma za statistični prenos manjkajočega deleža sklenili s Češko, ki smo ji predlani plačali približno pet, lani pa dva milijona evrov. Delež OVE je bil leta 2020 24,16 odstotka, manjkalo nam je 455 GWh, leta 2021 pa je bil delež 24,61 odstotka, manjkalo nam je 208 GWh. Lani smo torej precej nazadovali. 

V zadnjih treh letih smo oziroma bomo v tujino nakazali več kot 17 milijonov evrov, ob tem pa, kot smo pisali nedavno, sredstva na računu centra za podpore, ki deluje v okviru Borzen in na katerega se stekajo dajatve OVE in SPTE, ostajajo neporabljena. Ta sredstva so namenjena spodbujanju naložb v sončne, vetrne, hidroelektrarne in druge proizvodne vire, ki elektriko in toploto proizvajajo iz obnovljivih virov energije in hkrati doseže cilj deleža OVE v končni bruto rabi energije, ki si ga je postavila sama.